Čajkovski, Peter Iljič, ruski skladatelj, *25.4. (7.5.) 1840 Votkinsk, †25.10. (6.11.) 1893 Sankt Peterburg; njegova prva učiteljica je bila mati Alexandre d'Assier, po rodu Francozinja; umrla, ko mu je bilo 14 let. V Sankt Peterburgu je končal pravno fakulteto in se zaposlil na ministrstvu za pravosodje; ko pa so v Sankt Peterburgu na pobudo Antona Rubinsteina ustanovili konservatorij, se je Čajkovski odpovedal službi in se vpisal na tečaj kompozicije, klavirja in flavte. S 24 leti ustvaril prvo pomembno delo, uverturo za Nevihto (Groza). 1866 začel poučevati harmonijo na moskovskem konservatoriju, postal dirigent. Za Čajkovskega je bilo pomembno srečanje s petrograjsko mogočno peterico (Balakirev, Cui, Borodin, Rimski-Korsakov in Musorgski). – Čajkovski je pisal vokalne in instrumentalne skladbe vseh zvrsti; njegova glasba izhaja deloma iz nemške romantike, deloma pa se zgleduje po Francozih (L. H. Berlioz, G. Bizet, L. Delibes), ruski narodni melos vključuje samo občasno, uporablja vsa sredstva sodobne simfonične in programske glasbe.
Dela: opere Vojvoda (1867/68), Rusalka (1869), Opričnik (1872), Kovač Vakula (1874, zunaj Rusije znana kot Kraljičini čevlji), Jevgenij Onjegin (1877/78), Devica Orleanska (1878/79), Mazeppa (1881–83), Čarodejka (1885–87), Pikova dama (1890); baleti Labodje jezero (1875/76), Trnuljčica (1888/89), Hrestač (1891/92); šest simfonij (zadnja, Šesta simfonija, prva izvedba 1893, je znana kot Patetična), simfonične pesnitve, fantazije-uverture Romeo in Julija (1869/70), Francesca da Rimini (1876), Hamlet (1888); trije klavirski koncerti, violinski koncert, orkestrske suite, skladbe za godalni orkester, komorna glasba, klavirske skladbe.
Dostopnost