Sončev mrk, pojav, ko pride Luna med Sonce in opazovalca: Luna v meni mlaja prečka ravnino ekliptike (drakonski točki) in je opazovališče v Lunini polsenci (delni Sončev mrk) ali senci (popolni Sončev mrk); če je ob Sončevem mrku navidezni premer Lune manjši od premera Sonca, nastopi kolobarjasti Sončev mrk. Zaradi vrtenja Zemlje in kroženja Lune okoli Zemlje se do 250 km velika senca Lune giblje s hitrostjo ok. 30 km/minuto čez površje Zemlje (pas popolnega mrka). Ob popolnem Sončevem mrku je mogoče opazovati s prostim očesom Sončevo korono, protuberance in najsvetlejše zvezde okoli Sonca; tedaj merijo spremembe njihovih leg zaradi Einsteinovega odklona svetlobe (relativnostna teorija). Ponovitev skoraj enakih pogojev za Sončeve oz. Lunine mrke nastopi po 6585,32 dneva.
Dostopnost