• Išči po:
Kanada (uradno ime Canada), zvezna država v s. delu severnoameriške celine, med Atlantskim oceanom na V, Tihim oceanom na Z in Arktičnim oceanom na S.

časovni pas srednjeevropski čas –4,5 ure do –9 ur, poletni čas
površina 9,970.610 km2, S–J 4600 km, V–Z 5500 km
prebivalstvo 30,0 mln., 3 preb./km2, letna rast 1,3 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto Ottawa, 828.000 preb., 40 m nad morjem, v provinci Ontario, ob reki Ottawa
upravna razdelitev 10 provinc s svojimi parlamenti, 3 ozemlja pod zvezno upravo
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), Britanska skupnost narodov, NAFTA, OECD, APEC, OVSE, NATO, OAS
uradni jezik angleški (dve tretjini prebivalstva) in francoski (četrtina); na severu tudi eskimski
denarna enota dolar (oznaka CAD)


Naravne razmere
Po površini je za Rusijo druga največja država na svetu. Geološko in geografsko jedro države je Kanadski ščit (lavrentinski masiv), rahlo valovita planotasta pokrajina 200–500 m nad morjem, ki v obliki polkroga obdaja Hudsonov zaliv in zavzema skoraj polovico državnega ozemlja. Zgrajen je iz predkambrijskih kamnin in po rudnih ležiščih eden najbogatejših delov Kanade, ledeniško močno preoblikovan in na sv. robu (na polotoku Labrador) dvignjen prek 1500 m visoko. Severni del ščita obsega kanadski arktični arhipelag, kjer je površje razčlenjeno na polotoke, otoke (Baffinov otok, Viktorijin otok, Otoki kraljice Elizabete), zalive in prelive, obsežni deli pa so prekriti z ledom. Na meji med Kanadskim ščitom in Velikimi planjavami (Great Plains), ki se s strukturnimi stopnjami proti Z dviga prek 1000 m, je niz velikih jezer (Veliko medvedje jezero, Veliko suženjsko jezero, Atapaško jezero, Winnipeško jezero). Na Z Kanada sega v severnoameriške Kordiljere, ki jih sestavljajo na V Skalno gorovje, v katerem se številni zaledeneli vrhovi dvigajo do 4000 m nad morjem, medgorske planote ter obalne in otoške gorske verige. V s. delu Obalnega gorovja (Coast Mountains) se dviga Mount Logan (5951 m), najvišji vrh Kanade. Tihooceanska obala je močno razčlenjena z zalivi, med katerimi so tudi fjordi. Na skrajnem JV države segajo odrastki Apalačev, starega in močno erodiranega gorovja, vse do Nove Fundlandije. Notranje vode zavzemajo skoraj 8 % ozemlja (755.180 km2); pri tem imajo pomemben delež Velika jezera (Ontarijsko, Eriejsko, Huronsko, Gornje jezero), ki si jih Kanada deli s sosednjimi ZDA. Najpomembnejše reke: Reka sv. Lovrenca, Nelson (s Saskatchewanom), Mackenziejeva reka (s Peace Riverjem) in Jukon; štiri do pet mesecev na leto so zamrznjene. Zaradi visoke zemljepisne širine in velikih razsežnosti je v večjem delu Kanade celinsko podnebje s precejšnjimi temperaturnimi nihanji prek leta; na severu je subarktično do arktično podnebje, zimske temperature padejo tudi pod –50 °C. Ker ni vmesnih gorovij, lahko arktične zračne mase prodrejo daleč proti jugu. Na splošno prevladujejo dolge in mrzle zime (do –30 °C) z debelo snežno odejo ter kratka in vroča poletja (do 35 °C). Milejše podnebje ima samo jz. obala ob Tihem oceanu, ki je pod vplivom toplega morskega toka; tem krajem prinašajo z. vetrovi tudi največ padavin (v Obalnem gorovju na leto do 6000 mm). Rastje je razporejeno v več pasovih, ki se vlečejo od SV proti JZ. Na S zaradi trajno zamrznjenih tal in nizkih temperatur uspeva samo tundrsko rastje (mahovi in lišaji), ki proti J prehaja v arktični iglasti gozd s smrekami, jelkami in brezami. Delež listavcev proti J postopoma narašča; rastejo jesen, topol, hrast in javor. Nekdanja prerija na srednjem Z je večinoma spremenjena v kmetijske površine. Številni narodni parki (Banff, Jasper, Wood-Buffalo) in naravni rezervati.

Prebivalstvo
Kanada je kot klasična dežela priseljevanja etnično in kulturno zelo raznolika. Večina Kanadčanov je britanskega, irskega in francoskega rodu (24 % francosko govorečih Kanadčanov, posebej v Québecu); drugo so potomci priseljencev iz skoraj vseh evropskih držav. V zadnjih letih je več priseljencev iz azijskih držav. Delež v tujini rojenih prebivalcev je danes 15 %. Prvotni prebivalci, Indijanci (350.000) in Eskimi (27.000), živijo v rezervatih oz. v majhnih skupinah na severu. Zaradi podnebnih danosti živi večina prebivalcev v ok. 300 km širokem pasu ob kanadsko-ameriški meji. Najgosteje sta poseljena dolina ob Reki sv. Lovrenca in j. Ontario. Več kot tri četrtine prebivalcev živi v mestih. Skoraj polovica prebivalcev je katoličanov (predvsem v Québecu), 40 % pa jih pripada protestantskim Cerkvam (United Church, anglikanci idr.).
Šolstvo je v pristojnosti provinc, država pa zagotavlja finančna sredstva. Večina šol je javna, v Québecu jih je tudi precej cerkvenih. Kanada ima več kot 60 univerz (mdr. 1821 ustanovljeno Univerzo McGill v Montréalu in 1827 ustanovljeno Univerzo Toronto) ter številne višje šole in inštitut za splošno in poklicno izobraževanje.

Državna ureditev
1867 sprejeti zakon o Britanski Severni Ameriki (British North America Act) so 1982 zamenjali z lastno ustavo, ki državi zagotavlja popolno suverenost. Po dopolnjeni ustavi je Kanada demokratična parlamentarna zvezna država, urejena po britanskem zgledu, v okviru Britanske skupnosti narodov. Voditelj države je formalno britanski vladar, ki ga zastopa za petletno obdobje imenovani generalni guverner. Zakonodajno oblast ima parlament, ki je sestavljen iz senata (s 104 imenovanimi predstavniki province) in predstavniškega doma (house of commons; 295 poslancev, izvoljenih na splošnih volitvah). Na čelu vlade, ki je odgovorna predstavniškemu domu, je predsednik vlade. Province imajo lastne parlamente in vlade ter obsežno avtonomijo; zvezna ozemlja upravljajo od generalnega guvernerja imenovana komisarja in zakonodajna sveta. Pravo in sodstvo sta urejena po britanskem zgledu, le v Québecu po francoskem. Sedež vrhovnega sodišča je v Ottawi. Oborožene sile sestavljajo poklicni vojaki in prostovoljci.

Kanada: province in zvezna ozemlja (2001)

površina prebivalcev
(1000 km2) (v 1000)
Alberta 661 2975
Britanska Kolumbija 948 3300
Manitoba 650 1120
Nova Fundlandija 406 570
Nova Škotska 55 908
Novi Brunswick 73 729
Ontario 1069 11.410
Otok princa Edvarda 6 135
Québec 1541 7237
Saskatchewan 652 939
Nunavut 2074 29
Jukonsko ozemlje 483 29
Severozahodna ozemlja 1352 37
Kanada 9970 30.007


Gospodarstvo
Kanada se je na podlagi velikega rudnega in energetskega bogastva razvila v eno od vodilnih industrijskih in trgovskih držav. Značilna je tesna navezanost na ZDA. Kmetijske površine zavzemajo samo 7 % celotne površine; največ pridelujejo žito (predvsem pšenico), zlasti na velikih in povsem mehaniziranih kmetijah v prerijskih provincah. Tam je pomembna tudi mesna govedoreja, medtem ko so mlečna govedoreja, prašičereja, perutninarstvo ter sadjarstvo in vrtnarstvo skoncentrirani predvsem v okolici večjih mest na vzhodu. Pridelujejo še oljnice, krompir, sladkorno peso in tobak. Gozdovi zavzemajo skoraj polovico površine in hranijo skoraj neizčrpne zaloge lesa. Kanada je največja proizvajalka lesa in lesnih izdelkov na svetu (zlasti časopisni papir, celuloza); središče lesnega gospodarstva je Britanska Kolumbija. Pomembna sta tudi gojenje kožuharjev ter sladkovodno in morsko ribištvo. Kanada ima veliko in raznovrstno rudno bogastvo: najpomembnejši so nikelj, cink, svinec, baker, železo, zlato, srebro, platina, uran, kalijeva sol, azbest ter premog, nafta in zemeljski plin. V s. Alberti ob reki Athabasca so velika ležišča naftonosnega peska. Energetska oskrba temelji na nafti in zemeljskem plinu; v hidroelektrarnah v Québecu in na Novi Fundlandiji dobijo skoraj vso potrebno električno energijo.
Predelovalna industrija je zgoščena predvsem na mestnih območjih Ontaria in Québeca: Montréal, Toronto, Ottawa in Québec, poleg tega še v Winnipegu, Edmontonu, Calgaryju in Vancouvru. Najpomembnejše panoge so avtomobilska industrija, črna metalurgija, kemijska, lesna, papirna, petrokemijska, elektrotehnična in živilska industrija (zlasti mesna industrija). Sporazum o prosti trgovini z ZDA (v veljavi od 1989; po vključitvi Mehike v severnoameriško območje proste trgovine ga je zamenjal sporazum NAFTA), ki so daleč najpomembnejši trgovinski partner, je usmerjen k obojestranski odpravi trgovinskih omejitev. Prometno omrežje je razmeroma gosto samo v j., gosto poseljenem delu. Železnica, ki je imela pri poselitvi z. območja odločilno vlogo, je pomembna samo še za tovorni promet. Danes prevladuje cestni promet. Skoraj 8000 km dolga transkanadska cesta povezuje vso državo od Nove Fundlandije do otoka Vancouver. Dobro je razvita obalna, rečna in jezerska plovba; najpomembnejša vodna pot je Reka sv. Lovrenca, ki povezuje Velika jezera z Atlantskim oceanom. Zelo pomemben je tudi notranji letalski promet. Največja mednarodna letališča so Toronto, Vancouver in Montréal. Kanada je zaradi raznolikih in večinoma nedotaknjenih pokrajin privlačna za turiste, večina obiskovalcev prihaja iz ZDA.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 682,7 mlr. USD, 22.390 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 2 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 69 %
uvoz (2001, ocena) 238,3 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 273,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 1,9 mlr. USD


Zgodovina
Zgodnja odkritja Vikingov niso imela večjega zgodovinskega vpliva. Evropejci so Kanado začeli odkrivati šele potem, ko je 1497 na obali Labradorja pristal G. Caboto; njegov sin S. Caboto je 1517 preplul Hudsonov preliv. 1534 je J. Cartier raziskoval dolino Reke svetega Lovrenca in jo kot Novo Francijo razglasil za posest francoskega kralja Franca I. 1608 je S. de Champlain ustanovil Québec. 17. in 18. st. sta bila v znamenju stalnih vojaških spopadov med francoskimi priseljenci in Veliko Britanijo, ki je med sedemletno vojno dokončno osvojila Québec in Montréal ter si s pariškim mirom (1763) priključila vsa ozemlja v. od Misisipija. Ker je Velika Britanija spoštovala pravice prebivalcev francoskega rodu (zakon o Québecu, 1774), se v vojni za neodvisnost Kanade ni priključila ZDA v boju proti Veliki Britaniji, še več, po koncu vojne je sprejela veliko kralju zvestih beguncev iz ZDA (lojalisti). Po neuspelem poskusu ZDA, da bi osvojile tudi Kanado (1812), in po mnogih notranjih nemirih je Kanada 1840 dobila po nasvetu lorda J. G. L. Durhama novo notranjo ureditev, ki je omogočila tudi ponovno združitev začasno ločenih delov Zgornje in Spodnje Kanade. 1.7.1867 (od takrat državni praznik) je Kanada vzpostavila sedanjo zvezno ureditev in dobila status dominiona, saj so ZDA nasprotovale uvedbi imena Kraljevina Kanada, ki ga je želela večina prebivalcev. 1869 so h Kanadi priključili ozemlja, ki jih je Družba Hudsonovega zaliva pridobila na severu. Britanska Kolumbija se je pridružila k federaciji šele 1871, ko so začeli graditi vzhodno-zahodno železniško povezavo (kot kanadska tihooceanska železnica dokončana 1885). 1873 se je pridružil Otok princa Edvarda in šele 1949 Nova Fundlandija in Labrador. 1926 je Kanada pod vodstvom W. L. Mackenzie Kinga postala popolnoma politično samostojna v okviru Britanske skupnosti narodov. V obeh svetovnih vojnah je sodelovala na strani zaveznikov. Po 1945 je imela pomembno vlogo pri ustanovitvi OZN in zveze NATO. 1957 so vlado sestavili konservativci; ministrski predsednik je postal J. Diefenbaker; 1963 so ga spet zamenjali liberalci (ministrski predsednik L. B. Pearson 1963–68, P. E. Trudeau 1968–79 in 1980–84). V tem obdobju so se zaostrile napetosti med angleško in francosko govorečimi Kanadčani; Frankokanadčani (predvsem v provinci Québec) so se v veljavni državni ureditvi čutili odrinjene in so si prizadevali za avtonomijo. Z ustavnim zakonom iz 1982 je Kanada na novo opredelila odnos z Veliko Britanijo, vendar odnosa med zveznimi državami (provincami) in zvezno vlado še niso prilagodili spremenjenim razmeram. 1985 so v ustavo zapisali pravico Indijancev in Eskimov do samouprave; prepustili so jim velik del Severozahodnih ozemelj (skrajni severni del je 1999 postali novo zvezno ozemlje Nunavut). Po parlamentarnih volitvah 1984 so oblast spet prevzeli konservativci; ministrski predsednik je postal B. Mulroney. Ustavna reforma, ki provincam in prvotnim prebivalcem priznava večji delež samouprave, grozeča odcepitev Québeca in gospodarska kriza so bile notranjepolitične teme 90. let. Po zavrnitvi ustavne reforme na referendumu je ministrski predsednik Mulroney na začetku 1993 odstopil. Njegova naslednica K. Campbell je vladala do volitev oktobra 1993, na katerih pa so konservativci utrpeli hud poraz. Novi ministrski predsednik je postal kandidat Liberalne stranke, J. Chrétien. Maja 1993 je parlament ratificiral sporazum o priključitvi države Severnoameriškemu sporazumu o prosti trgovini (NAFTA). Oktobra 1995 na pobudo ministrskega predsednika province Québec Jacquesa Parizeauja referendum v Québecu o izstopu iz kanadske federacije; zagovornikom odcepitve je zmanjkalo le 27.000 glasov. Parizeau je po porazu napovedal svoj umik iz političnega življenja.
Na parlamentarnih volitvah junija 1997 in na predčasnih volitvah 2000 je zmagal dotedanji premier, liberalec Jean Chrétien. Po njegovi upokojitvi ga je 2003 nasledil P. Martin.

Umetnost: kanadska književnost.

Sorodna gesla: angleška zgodovina | Caboto, Giovanni | Cartier, Jacques | Champlain, Samuel de | Chrétien, Jean | Diefenbaker, John | Durham, John George Lambton | Hudsonov zaliv | kanadska književnost | Labrador | lavrentinska gorotvornost | Mackenzie King, William Lyon | Martin, Paul | Mulroney, Brian | Nova Francija | Pearson, Lester Bowles | sedemletna vojna | Severna Amerika | Trudeau, Pierre Elliott | Združene države Amerike


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek