pejotske religije, označitev za razl. gibanja, ki so se od 18./19. st. širila od Nove Mehike do prerijskih Indijancev in pripisovala verski pomen vrsti kaktusa pejotl, vsebujočega meskalin. Vodje gibanj so bili vizionarsko nadarjeni in z zdravilskimi močmi obdarjeni preroki. Pejotske religije je država zaradi zlorabe mamil sprva preganjala, pozneje pa priznala kot ameriško domorodsko Cerkev. Med njenimi pripadniki so tudi belci.

Sorodna gesla: Navahi | pejotl | severnoameriški Indijanci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek