utilitarizem [latinsko], načelo koristnosti; v etiki in socialni filozofiji, pa tudi v ekonomiji in pravu načelo, po katerem sta nravno merilo človekovega delovanja njegova korist in sreča (evdajmonizem); zato je treba to delovanje presojati po realnih posledicah, ne pa po prepričanju; v ožjem pomenu nauk, po katerem je načelo nravnega delovanja največja možna blaginja največjega možnega števila ljudi (zagovarjala sta ga predvsem J. Bentham in J. St. Mill).