zaimek (pronomen), besedna vrsta, ki v povedi nadomešča samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) in prislov; zaimkov je več vrst: osebni (npr. jaz, ti, on) za tri osebe (govorečega, ogovorjenega in tistega, o katerem se govori), svojilni (npr. moj, tvoj, njegov) za izražanje lastninskih razmerij, povratnoosebni (sebe) in povratnosvojilni (svoj) za oziranje na osebek oz. njegovo lastnino/pripadnost, kazalni (npr. ta, tisti, oni) za kazanje oseb in stvari v bližini in večji oddaljenosti, vprašalni (kdo, kaj, kakšen, kateri, čigav, koliko) za sprašavanje po osebah in stvareh ter njihovih lastnostih, lastnini, vrsti in količini, nedoločni (nekdo, nekaj, nekakšen, neki, nekoliko) za osebe in stvari, ki jih ne moremo natančno določiti, oziralni (kdor, kar, kakršen, kateri, čigar, kolikor), ki izražajo razmerje do odnosnice v nadrejenem stavku, idr.
Dostopnost