rogovje, par koščenih izrastkov na rožnih nastavkih (rožnicah) čelnice pri jelenih prežvekovalcev (razen pri močvirskem srnjaku in pižmarju), pri severnem jelenu tudi pri samici; nastaja periodično, pri jelenih, ki živijo v zmernem pasu, vsako leto znova. Rogovje raste pod varovalno dlakavo kožo (mah). Pred rukom moški spolni hormon zavira rast, rogovje in mah pa odmreta. Mah si žival strga s parklji zadnjih nog in z guljenjem (drgnjenjem in udarjanjem z rogovjem ob drevje in grmovje). Če zaradi poškodb ali obolelosti mod manjka hormon, ki uravnava cikel rasti rogovja, rogovje ne zraste ali pa se razvije gobavo rogovje (lasulja) razbohotenih, nepravilnih oblik, vedno pokrito z mahom. Oblika rogovja je odvisna od vrste in pogosto tudi starosti. Z leti npr. jelen dobiva vse večje in bogateje razvejeno rogovje (šilar, vilar, šesterak, osmerak, deseterak, dvanajsterak); slabše je šele pri ostarelih samcih (oslabelo). Vsaka polovica rogovja (veja ali raglja) ima na osnovi venec manjših izrastkov (roža); parožke ali roglje označujemo od spodaj navzgor, in sicer nadočnik, sivček ali lednik, srednjik, končnik. Če ima zgornji del rogovja tri ali več parožkov, govorimo o vencu ali kroni. Sploščene veje losa in damjaka imenujemo lopate.
Dostopnost