armenska Cerkev, njen ustanovitelj je Gregor Razsvetljenec, ki je spreobrnil kralja Tiridata in postal glavar po njem imenovane gregorijanske Cerkve (ok. 300). Katolik Sahak (390–414) je uvedel svoj obred. Zaradi ponovne perzijske prevlade (po 429) in neudeležbe na koncilu v Halkedonu (halkedonska veroizpoved) se je armenska Cerkev ločila od grške kulture in skupne Cerkve (451), Armenci so postali monofiziti. Sedež armenskega katolikosa je Ečmiadzin; patriarhov sedež je v Jeruzalemu in Istanbulu, sedež katolika iz Kilikije pa v Antelyasu (Libanon). Vernikov je več kot 2 mln. Ob tem je še pribl. 97.000 uniatskih Armencev.
Dostopnost