lombardijski ritem, ritmična figura iz dveh not, od katerih je poudarjena prva krajša, druga pa daljša, gre tako rekoč za obratno punktirano figuro. Kot izrazna prvina je lombardijski ritem postal nadvse pomemben v evropski umetni glasbi poznega 17. in 18. st. Kot drugačno izvajalsko prakso nauka o okraševanju ga je bilo mogoče uporabiti tudi pri enakovrednih skupinah not.