1. denar, plačilno sredstvo. Če je prejemanje tega obvezno po zakonu, govorimo o zakonitem plačilnem sredstvu. Zdaj ima obliko bankovcev in novcev. Poleg tega da ga uporabljamo kot menjalno sredstvo, je tudi ohranjevalec in merilo vrednosti ter računska enota. Svoje funkcije v celoti ima le pri ustaljeni ravni cen (vrednost denarja). Denar kot menjalno sredstvo so poznale že prednjeazijske kulture kamene in bronaste dobe; plačilo so bili nakit (npr. biseri, školjke), obleke, živina, orodje (npr. sekire, srpi, konice sulic) in kovine (npr. bakrene in bronaste palice); v jz. Aziji so našli dokaze o uporabi zlata sredi 2. tl. pr. n. š. Da bi se izognili zamudnemu tehtanju kovin, so bili pozneje kosi kovin opremljeni z žigom, ki je jamčil težo; takšen kovinski denar se je pojavil v 7. st. pr. n. š. v Lidiji in Grčiji, vendar je še vedno obstajal tudi denar v obliki živine; na to kaže izraz pecunia [latinsko, ‘denar’, iz pecus, ‘živina’]. – Pri polnovrednih novcih nominalna vrednost ustreza vrednosti kovine, iz katere so, vendar so takšni zdaj redki, pri drobižu pa je bila že od začetka vrednost kovine praviloma nižja od nominalne vrednosti. V modernih gospodarstvih imajo znatno večjo vlogo bankovci in knjižni denar.

Zgodovina denarja na slovenskem ozemlju
Novce so v 1. st. pr. n. š. kovali keltski Noričani v kovnicah na območju današnjega Celja in na Štalenski gori (nemško Magdalensberg) na Koroškem; v Siscii (današnji hrvaški Sisak) je bila največja rimska kovnica na Balkanu. Med srednjeveškimi slovenskimi kovnicami je bila najpomembnejša v koroških Brežah (nemško Friesach), saj so breški srebrni denarič (»pfenig«) v 12. in 13. st. uporabljali tudi na Hrvaškem in Ogrskem, po njegovem zgledu pa so izdelovali denar še vsaj v ducatu kovnic; v prvi polovici 15. st. so celjski grofje smeli kovati »celjske pfenige«; v 16. in 17. st. so Habsburžani v slovenskih deželah morali dopustiti posebne računske tečaje in denarne sisteme (kranjska valuta). V njih je bilo čutiti, da je ozemlje prehodno in trgovska povezanost z Benečijo. Od 18. st. je v slovenskih pokrajinah dosledno veljal le denar tistih držav, katerim so pripadale; od 1759 je bil v Avstriji denar vedno bolj v obliki papirnatih bankovcev. Denarne pretrese so prinašali vojaške zasedbe ter razpadanje starih in nastajanje novih držav: slovensko prebivalstvo je bilo močno oškodovano 1919–20 ob zamenjavi avstrijskih kron v jugoslovanske dinarje in med drugo svetovno vojno; tedaj je posebnost predstavljal partizanski Denarni zavod Slovenije. Zadnja leta jugoslovanske države so prinesla rekordno razvrednotenje denarja; 8.10.1991 je v samostojni Sloveniji začel veljati nov denar s starim imenom – tolar.

Kratek pregled: denar
Najzgodnejša oblika trgovine je bila blagovna menjava; pojavila se je povsod tam, kjer je proizvodnja temeljila na delitvi dela. Trgovina v obliki menjave naturalij – blago za blago – uspeva, le če se partnerja sporazumeta o vrednosti blaga, ki bo zamenjano. V vseh civilizacijah so ljudje spoznali prednost menjalnega sredstva v obliki splošno potrebnega ali zaželenega blaga. Takšno vključeno menjalno sredstvo imenujemo »denar«; ta poenostavlja menjavo blaga na trgu, saj omogoča neomejene menjalne verige, je vrednostno merilo in lajša prenos vrednosti in jo ohranja. Takšno menjalno sredstvo velja v trgovini neodvisno od njegove snovne vrednosti načeloma le toliko časa, dokler ga menjalna partnerja priznavata in mu zaupata. Uvedba denarja pomeni prehod od naturalnega k denarnemu gospodarstvu. Obe obliki lahko obstajata tudi druga ob drugi, kot npr. v evropskem srednjem veku (regionalni trg, dajatve v naravi, mezde) ali pa v obdobjih pomanjkanja blaga in šibke kupne moči denarja.
Zgodnje menjalno sredstvo je bila od 3. tl. pr. n. š. nepogrešljiva kovina. Iskano menjalno sredstvo so bili baker, bron in železo v obliki ulitkov, orodja ali priprav, zlato in srebro v kepah, palicah ali v obliki nakita. Kovino je bilo laže prenašati ali shranjevati kot blago v naravi, npr. žito, živino ali sol. Vrednost menjalnega sredstva, njegova »kupna moč«, je bila odvisna od njene praktične vrednosti, redkosti ali teže.
V 7. st. pr. n. š. so trgovci iz maloazijskih primorskih mest uporabljali kot plačilno sredstvo kepice zlata. Preverjena čistina in teža sta bili označeni s punco. Lidijski kralj Aljates (610–560) je dal kovati denar iz elektrona, naravne zlitine zlata in srebra. Njegov znak je jamčil za polnovrednost plačilnega sredstva. Njegov naslednik Krojz (560–547) je koval denar iz čistega zlata (zlati stater). Od 560 pr. n. š. so velikogrške mestne države kovale polnovredne srebrne novce. Ok. 500 pr. n. š. so povsod v Sredozemlju uporabljali kovance iz žlahtnih kovin.
V rimskem cesarstvu so bili rimski novci najpomembnejše plačilno sredstvo razvitega denarnega gospodarstva. Kovno vrhovnost je imel cesar, zato so bili novci opremljeni z njegovo podobo. Trgovina z denarno valuto je bila mogoča samo, če je bilo denar mogoče prenesti brez truda in tveganja. Zato je v Egiptu od 2. st. pr. n. š. obstajala mreža javnih malih bank s centralo v Aleksandriji, ki denarja niso samo menjale, temveč so ga tudi nalagale, posojale za obresti in posredovale brezgotovinska plačila z meničnimi pismi. Ta bančni sistem pod državnim nadzorom je bil v cesarski dobi razširjen po vsem cesarstvu.
V srednjem veku je denarna in valutna enovitost izginila, saj so cesar in kralji pravico do kovanja denarja prenesli na kneze in mesta. V obtoku je bila množica polnovrednih novcev in novcev pod normalno vrednostjo. Trgovina je torej potrebovala polnovreden, stabilen zlatnik. Stoletja sta bila florentinski gulden (florin) in beneški cekin (dukat) trgovinski denar enake vrednosti Evrope in vsega sveta. Ker je potreba po kovancih presegala proizvodnjo zlata, je bilo treba (najprej v Nemčiji) uvesti srebrno valuto; kot nadomestilo za zlatnike so začeli kovati srebrne tolarje. Zaradi številnih novcev in valut so od 12. st. delovali ob tržnicah in sejmiščih menjalci; menjali so denar in ob pologu denar tudi posojali z obrestmi.
V severnoitalijanskih trgovskih središčih so menjalci (»lombardi«) od 14. st. pri poslovanju uporabljali tehnike, ki so v veljavi še zdaj, deloma z njihovimi takratnimi strokovnimi izrazi vred. Trgovci so izročali izkupičke menjalnim bankam v varstvo in so zato lahko s pisnim nalogom hkrati kadarkoli in kod drugod imeli na voljo svoj »konto«. Depozitna potrdila, čeki, predvsem pa menična pisma, niso bili namenjeni samo za brezgotovinski promet, temveč so bila tudi plačilna sredstva v obtoku, nadomestni denar poleg kovanega. Brezgotovinski žiro promet zahteva razvejane poslovne povezave bank. Kot se je izkazalo, so banke za zagotavljanje izplačil v gotovini potrebovale samo del položenega denarja. Depozite so lahko posojale naprej ali pa so z njimi pokrivale bankovce za kreditne posle. Tako so banke ustvarile dodaten papirnati denar.
Od 17. st. je bil v Evropi papirnati denar sprva pokrit z depoji žlahtnih kovin pri bankah. V 18. st. so imele državne banke monopol nad izdajanjem bankovcev v obtoku; ti so bili od 19. st. zakonito plačilno sredstvo. Količino denarja v obtoku je določala država. Ob pretiranem izdajanju bankovcev brez pravega kritja se denar razvrednoti (inflacija).
Sodobno denarno gospodarstvo posluje z brezsnovnim knjižnim denarjem. Vrednostne prenose opravlja s preknjiževanjem; to je vidno na izpisku. Plačilna sredstva so čeki, menice, nakaznice in knjižni nalogi. V industrijskih državah obseg žiro poslovanja kar večkrat prekaša obseg prometa z gotovino. Sodobne komunikacijske oblike usmerjajo denarne tokove na svetovnem trgu hitro in zanesljivo. Razpolaganje z zasebnim knjižnim denarjem lajšajo kreditne kartice. Lastnik kreditne kartice kupuje pri pogodbenih firmah ustanove, ki je izdala kartico, in ji s podpisom dovoljuje, da odknjiži kreditno vsoto z njegovega računa.
Avtor Lothar Schuckert

Denarne enote po državah in zunanjih ozemljih
Opombe:
– države, označene z *, so 1.1.2002 navedene denarne enote zamenjale z evrom
– pri vseh državah je praviloma navedeno ime denarne enote brez prilastka, ki označuje državo (primer: Avstralija – dolar, ne avstralski dolar); izjeme so države, ki nimajo lastne denarne enote (primer: Ekvador – ameriški dolar), in države, ki so članice širših denarnih zvez (primer: Antigva in Barbuda – vzhodnokaribski dolar)
– pri nekaterih denarnih enotah je navedenih več imen; razlog za to je več uradnih jezikov v obravnavani državi (primer: Burundi – amafranga/frank) ali pa v svetu uveljavljeno tuje ime obravnavane denarne enote (primer: Brunej – ringit/dolar); kadar je razlog uveljavljeno tuje ime, je na prvem mestu vedno nacionalno ime in šele na drugem mednarodno
1 vzporedno je bil v obtoku francoski frank; sami so izdajali še novce (diner = 100 sentimov), namenjene zbiralcem, a s statusom zakonitega plačilnega sredstva
2 vzporedno v obtoku singapurski dolar
3 vzporedno v obtoku indijska rupija
4 vzporedno v obtoku ameriški dolar
5 sami izdajajo le novce
6 vzporedno v obtoku hongkonški juan/dolar
7 vzporedno v obtoku južnoafriški rand
8 vzporedno v obtoku belgijski frank
9 od 1961 vrednost novcev in bankovcev izražena tudi v ariarijih, pri čemer velja 1 ariari = 5 frankov
10 vzporedno v obtoku novozelandski dolar
11 vzporedno v obtoku ameriški dolar; bankovci celo samo dolarski
12 vzporedno v obtoku brunejski ringit/dolar
13 vlada v izgnanstvu za svojo denarno enoto razglaša pezeto (EHP)
kratice:
CFA - Communauté Financière Africaine, v okviru katere izdajata denar dve centralni banki:
BCEAO - Banque Centrale des États de l'Afrique de l'Ouest (za Benin, Burkino Faso, Mali, Niger, Senegal, Slonokoščeno obalo, Togo) in
BEAC - Banque des États de l'Afrique Centrale (za Srednjeafriško republiko, Čad, Ekvatorialno Gvinejo, Gabon, Kamerun, Kongo Brazzaville)
CFP - Comptoirs Français du Pacifique

država enota oznaka 1/10 1/20 1/100 1/1000
Afganistan afgani AFA pul
Albanija lek ALL čindarka
Alžirija dinar DZD centim
Andora*1 španska pezeta
Angola kvanza AOK lvej
Antigva in Barbuda vzhodnokaribski dolar XCD cent
Argentina peso ARP centavo
Armenija dram AMD luma
Avstralija dolar AUD cent
Avstrija* šiling ATS groš
Azerbajdžan manat AZM gepik
Bahami dolar BSD cent
Bahrajn dinar BHD fils
Bangladeš taka BDT pojša
Barbados dolar BBD cent
Belgija* frank BEF centim
Belize dolar BZD cent
Belorusija rubelj BYR kapejka
Benin frank CFA (BCEAO) XOF centim
Bocvana pula BWP thebe
Bolgarija lev BGL stotinka
Bolivija bolivijano BOB centavo
Bosna in Hercegovina marka BAM para
Brazilija real BRR sentavo
Brunej2 ringit/dolar BND sen/cent
Burkina Faso frank CFA (BCEAO) XOF centim
Burundi amafranga/frank BIF centim
Butan3 ngultrum BTN čhetrum
Ciper lira/funt CYP sent/cent
Čad frank CFA (BEAC) XAF centim
Češka krona CZK halerž
Čile peso CLP centavo
Danska krona DKK ere
Dominika vzhodnokaribski dolar XCD cent
Dominikanska republika peso DOP centavo
Džibuti frank DJF centim
Egipt džunaj/funt EGP kirš/pjaster milim/milijem
Ekvador ameriški dolar
Ekvatorialna Gvineja franko/frank CFA (BEAC) XAF centim
Eritreja bir/dolar ERB santem/cent
Estonija kron EEK sent
Etiopija bir/dolar ETB santem/cent
Fidži dolar FJD cent
Filipini piso PHP sentimo
Finska* marka FIM peni
Francija* frank FRF centim
Francoska Polinezija frank CFP XPF centim
Nova Kaledonija frank CFP XPF centim
Wallis in Futuna frank CFP XPF centim
Gabon frank CFA (BEAC) XAF centim
Gambija dalasi GMD butut
Gana sedi GHC peseva
Grčija* drahma GRD lepton
Grenada vzhodnokaribski dolar XCD cent
Gruzija lari GEL tetri
Gvajana dolar GYD cent
Gvatemala kecal GTQ centavo
Gvineja frank GNF
Gvineja Bissau frank CFA (BEAC) XAF centim
Haiti4 gurd HTG centim
Honduras lempira HNL centavo
Hrvaška kuna HRK lipa
Indija rupija INR pajsa
Indonezija rupijah IDR sen
Irak dinar IQD fils
Iran rial IRR dinar
Irska* punt/funt IEP pingin/peni
Islandija krona ISK ejrir
Italija* lira ITL čentezimo
Izrael šekel ILS agora


država enota oznaka 1/10 1/20 1/100 1/1000
Jamajka dolar JMD cent
Japonska jen JPY sen
Jemen rial YER fils
Jordanija dinar JOD dirham kirš/pjaster fils
Južna Koreja von KRW čon
Južna Afrika rand ZAR cent
Kambodža riel KHR kak sen
Kamerun frank CFA (BEAC) XAF centim
Kanada dolar CAD cent
Katar rijal QAR dirham
Kazahstan tenge KZT tiin
Kenija šiling KES cent
Kirgizistan som KGS tijin
Kiribati5 avstralski dolar
Kitajska juan CNY džjao fen
Hongkong juan/dolar HKD hao hsjen/cent
Macau6 juan/pataka MOP hao hsjen/avo
Kolumbija peso COP centavo
Komori frank KMF centim
Kongo Brazzaville frank CFA (BEAC) XAF centim
Kongo Kinšasa frank CFD centim
Kostarika kolon CRC sentimo
Kuba peso CUP centavo
Kuvajt dinar KWD fils
Laos kip LAK at
Latvija lats LVL santims
Lesoto7 loti LSL sente
Libanon funt/livra LBP pjaster
Liberija4 dolar LRD cent
Libija dinar LYD dirham
Lihtenštajn švicarski frank
Litva litas LTL centas
Luksemburg*8 frang/frank LUF centim
Madagaskar9 frank MGF centim
Madžarska forint HUF filer
Makedonija denar MKD deni
Malavi kvača MWK tambala
Maldivi rufija MVR lari
Malezija ringit/dolar MYR sen
Mali frank CFA (BCEAO) XOF centim
Malta lira/funt MTL cent mil
Maroko dirham MAD santim
Marshallovi otoki ameriški dolar
Mauritius rupija MUR cent
Mavretanija ugija MRO
Mehika peso MXP centavo
Mikronezija ameriški dolar
Mjanmar čat MMK pja
Moldavija lev MDL ban
Monako*5 francoski frank
Mongolija togrog/tugrik MNT mongo
Mozambik metikal MZM sentavo
Namibija dolar NAD cent
Nauru avstralski dolar
Nemčija* marka DEM pfenig
Nepal rupija NPR pajsa
Niger frank CFA (BCEAO) XOF centim
Nigerija naira NGN kobo
Nikaragva kordova NIC centavo
Nizozemska* gulden NLG cent
Aruba florin AWF cent
Nizozemski Antili gulden ANG cent
Norveška krona NOK ere
Nova Zelandija dolar NZD cent
Cookovi otoki10 tara/dolar CKD tene/cent
Oman rial OMR bajsa
Pakistan rupija PKR pajsa
Palav ameriški dolar
Panama11 balboa PAB sentesimo
Papua Nova Gvineja kina PGK toea


država enota oznaka 1/10 1/20 1/100 1/1000
Paragvaj gvarani PYG sentimo
Peru sol PES sentimo
Poljska zlot PLZ groš
Portoriko ameriški dolar
Portugalska* eškudo PTE sentavo
Romunija lev ROL ban
Ruanda amafranga/frank RWF centim
Rusija rubelj RUR kopejka
Saint Kitts in Nevis vzhodnokaribski dolar XCD cent
Saint Lucia vzhodnokaribski dolar XCD cent
Saint Vincent in Grenadine vzhodnokaribski dolar XCD cent
Salomonovi otoki dolar SBD cent
Salvador ameriški dolar
Samoa tala SAT sene
San Marino*5 italijanska lira
Saudova Arabija rijal SAR girš halala
Sejšeli rupi SCR cent
Senegal frank CFA (BCEAO) XOF centim
Severna Koreja von KPW čon
Severni Marianski otoki ameriški dolar
Sierra Leone leon SLL cent
Singapur12 dolar SGD cent
Sirija lira/funt/livra SYP kirš/pjaster
Slonokoščena obala frank CFA (BCEAO) XOF centim
Slovaška krona SKK halier
Slovenija tolar SIT stotin
Somalija šilin/šiling SOS senti
Srbija in Črna gora dinar YUD para
Sudan dinar SDD dirham
Srednjeafriška republika frank CFA (BEAC) XAF centim
Surinam surinamski dolar SRD cent
Svazi lilangeni SZL cent
Sao Tome in Principe dobra STD sentimo
Španija* pezeta ESP sentimo
Šrilanka rupija LKR cent
Švedska krona SEK ere
Švica frank CHF rapen/centim
Tadžikistan rubl TJR
Tajska bat THB satang
Tajvan juan/dolar TWD džjao fen/cent
Tanzanija šilingi/šiling TZS senti/cent
Togo frank CFA (BCEAO) XOF centim
Tonga paanga TOP seniti
Trinidad in Tobago dolar TTD cent
Tunizija dinar TND milim
Turčija lira TRL kuruš
Turkmenistan manat TMM tenesi
Tuvalu5 avstralski dolar
Uganda šilingi/šiling UGS senti/cent
Ukrajina grivna UAG kopijka
Urugvaj peso UYP sentesimo
Uzbekistan sum UZS tijin
Vanuatu vatu VUV
Vatikan*5 italijanska lira
Velika Britanija funt GBP peni
Angvila vzhodnokaribski dolar
Bermudi dolar BMD cent
Britanski Deviški otoki5 ameriški dolar
Falklandi funt FKP peni
Gibraltar funt GIP peni
Kajmanski otoki dolar KYD cent
Montserrat vzhodnokaribski dolar
Turks in Caicos ameriški dolar
Sv. Helena funt SHP peni
Venezuela bolivar VEB sentimo
Vietnam dong VND hao su
Vzhodni Timor bolivar VEB sentimo
Vietnam dong VND hao su
Zahodna Sahara13 maroški dirham
Zambija kvača ZMK ngvi
Združene države Amerike dolar USD cent


Združeni arabski emirati dirham AED fils
Zelenortski otoki eškudo CVE sentavo
Zimbabve dolar ZWD cent


Sorodna gesla: bankovec | denarna reforma | denarni dolg | Denarni zavod Slovenije | denarno gospodarstvo | dirham | dnevni denar | dolar | evro | frank | gotovina | knjižni denar | krona | kurantni denar | nominalno načelo | novec | obračunska enota | obredni denar | stater | šiling | vrednost denarja
2. denar, denarij, rimski srebrni novec, uveden ok. 210 pr. n. š., v vrednosti desetih takratnih asov; sprva težak 4,5 g, v obdobju Nerona (64 n. š.) 3,4 g, nato še manj; do uvedbe avreusa (obdobje Cezarja) najpomembnejši rimski novec.

Sorodna gesla: as | avreus | dupond | novec | sesterc
3. denar, srednjeveški srebrni novec, pozneje pfenig, uveden v obdobju Karla Velikega; funt je imel 240 denarjev, 1 denar pa težo 1,44–1,79 g. V 16. st. je postal čisti drobiž, pojavil pa se je tolar (velik srebrni novec). Delitev na 1/240 funta srebra je bila dolgo ohranjena v britanskem denarnem sistemu (okrajšava za peni je denar). Naziv denar je npr. ohranjen v nekdanjem jugoslovanskem dinarju.

Sorodna gesla: dinar | funt | peni | pfenig | tolar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek