Termania - Veliki splošni leksikon

1. denar, plačilno sredstvo. Če je prejemanje tega obvezno po zakonu, govorimo o zakonitem plačilnem sredstvu. Zdaj ima obliko bankovcev in novcev. Poleg tega da ga uporabljamo kot menjalno sredstvo, je tudi ohranjevalec in merilo vrednosti ter računska enota. Svoje funkcije v celoti ima le pri ustaljeni ravni cen (vrednost denarja). Denar kot menjalno sredstvo so poznale že prednjeazijske kulture kamene in bronaste dobe; plačilo so bili nakit (npr. biseri, školjke), obleke, živina, orodje (npr. sekire, srpi, konice sulic) in kovine (npr. bakrene in bronaste palice); v jz. Aziji so našli dokaze o uporabi zlata sredi 2. tl. pr. n. š. Da bi se izognili zamudnemu tehtanju kovin, so bili pozneje kosi kovin opremljeni z žigom, ki je jamčil težo; takšen kovinski denar se je pojavil v 7. st. pr. n. š. v Lidiji in Grčiji, vendar je še vedno obstajal tudi denar v obliki živine; na to kaže izraz pecunia [latinsko, ‘denar’, iz pecus, ‘živina’]. – Pri polnovrednih novcih nominalna vrednost ustreza vrednosti kovine, iz katere so, vendar so takšni zdaj redki, pri drobižu pa je bila že od začetka vrednost kovine praviloma nižja od nominalne vrednosti. V modernih gospodarstvih imajo znatno večjo vlogo bankovci in knjižni denar.

Zgodovina denarja na slovenskem ozemlju
Novce so v 1. st. pr. n. š. kovali keltski Noričani v kovnicah na območju današnjega Celja in na Štalenski gori (nemško Magdalensberg) na Koroškem; v Siscii (današnji hrvaški Sisak) je bila največja rimska kovnica na Balkanu. Med srednjeveškimi slovenskimi kovnicami je bila najpomembnejša v koroških Brežah (nemško Friesach), saj so breški srebrni denarič (»pfenig«) v 12. in 13. st. uporabljali tudi na Hrvaškem in Ogrskem, po njegovem zgledu pa so izdelovali denar še vsaj v ducatu kovnic; v prvi polovici 15. st. so celjski grofje smeli kovati »celjske pfenige«; v 16. in 17. st. so Habsburžani v slovenskih deželah morali dopustiti posebne računske tečaje in denarne sisteme (kranjska valuta). V njih je bilo čutiti, da je ozemlje prehodno in trgovska povezanost z Benečijo. Od 18. st. je v slovenskih pokrajinah dosledno veljal le denar tistih držav, katerim so pripadale; od 1759 je bil v Avstriji denar vedno bolj v obliki papirnatih bankovcev. Denarne pretrese so prinašali vojaške zasedbe ter razpadanje starih in nastajanje novih držav: slovensko prebivalstvo je bilo močno oškodovano 1919–20 ob zamenjavi avstrijskih kron v jugoslovanske dinarje in med drugo svetovno vojno; tedaj je posebnost predstavljal partizanski Denarni zavod Slovenije. Zadnja leta jugoslovanske države so prinesla rekordno razvrednotenje denarja; 8.10.1991 je v samostojni Sloveniji začel veljati nov denar s starim imenom – tolar.

Kratek pregled: denar
Najzgodnejša oblika trgovine je bila blagovna menjava; pojavila se je povsod tam, kjer je proizvodnja temeljila na delitvi dela. Trgovina v obliki menjave naturalij – blago za blago – uspeva, le če se partnerja sporazumeta o vrednosti blaga, ki bo zamenjano. V vseh civilizacijah so ljudje spoznali prednost menjalnega sredstva v obliki splošno potrebnega ali zaželenega blaga. Takšno vključeno menjalno sredstvo imenujemo »denar«; ta poenostavlja menjavo blaga na trgu, saj omogoča neomejene menjalne verige, je vrednostno merilo in lajša prenos vrednosti in jo ohranja. Takšno menjalno sredstvo velja v trgovini neodvisno od njegove snovne vrednosti načeloma le toliko časa, dokler ga menjalna partnerja priznavata in mu zaupata. Uvedba denarja pomeni prehod od naturalnega k denarnemu gospodarstvu. Obe obliki lahko obstajata tudi druga ob drugi, kot npr. v evropskem srednjem veku (regionalni trg, dajatve v naravi, mezde) ali pa v obdobjih pomanjkanja blaga in šibke kupne moči denarja.
Zgodnje menjalno sredstvo je bila od 3. tl. pr. n. š. nepogrešljiva kovina. Iskano menjalno sredstvo so bili baker, bron in železo v obliki ulitkov, orodja ali priprav, zlato in srebro v kepah, palicah ali v obliki nakita. Kovino je bilo laže prenašati ali shranjevati kot blago v naravi, npr. žito, živino ali sol. Vrednost menjalnega sredstva, njegova »kupna moč«, je bila odvisna od njene praktične vrednosti, redkosti ali teže.
V 7. st. pr. n. š. so trgovci iz maloazijskih primorskih mest uporabljali kot plačilno sredstvo kepice zlata. Preverjena čistina in teža sta bili označeni s punco. Lidijski kralj Aljates (610–560) je dal kovati denar iz elektrona, naravne zlitine zlata in srebra. Njegov znak je jamčil za polnovrednost plačilnega sredstva. Njegov naslednik Krojz (560–547) je koval denar iz čistega zlata (zlati stater). Od 560 pr. n. š. so velikogrške mestne države kovale polnovredne srebrne novce. Ok. 500 pr. n. š. so povsod v Sredozemlju uporabljali kovance iz žlahtnih kovin.
V rimskem cesarstvu so bili rimski novci najpomembnejše plačilno sredstvo razvitega denarnega gospodarstva. Kovno vrhovnost je imel cesar, zato so bili novci opremljeni z njegovo podobo. Trgovina z denarno valuto je bila mogoča samo, če je bilo denar mogoče prenesti brez truda in tveganja. Zato je v Egiptu od 2. st. pr. n. š. obstajala mreža javnih malih bank s centralo v Aleksandriji, ki denarja niso samo menjale, temveč so ga tudi nalagale, posojale za obresti in posredovale brezgotovinska plačila z meničnimi pismi. Ta bančni sistem pod državnim nadzorom je bil v cesarski dobi razširjen po vsem cesarstvu.
V srednjem veku je denarna in valutna enovitost izginila, saj so cesar in kralji pravico do kovanja denarja prenesli na kneze in mesta. V obtoku je bila množica polnovrednih novcev in novcev pod normalno vrednostjo. Trgovina je torej potrebovala polnovreden, stabilen zlatnik. Stoletja sta bila florentinski gulden (florin) in beneški cekin (dukat) trgovinski denar enake vrednosti Evrope in vsega sveta. Ker je potreba po kovancih presegala proizvodnjo zlata, je bilo treba (najprej v Nemčiji) uvesti srebrno valuto; kot nadomestilo za zlatnike so začeli kovati srebrne tolarje. Zaradi številnih novcev in valut so od 12. st. delovali ob tržnicah in sejmiščih menjalci; menjali so denar in ob pologu denar tudi posojali z obrestmi.
V severnoitalijanskih trgovskih središčih so menjalci (»lombardi«) od 14. st. pri poslovanju uporabljali tehnike, ki so v veljavi še zdaj, deloma z njihovimi takratnimi strokovnimi izrazi vred. Trgovci so izročali izkupičke menjalnim bankam v varstvo in so zato lahko s pisnim nalogom hkrati kadarkoli in kod drugod imeli na voljo svoj »konto«. Depozitna potrdila, čeki, predvsem pa menična pisma, niso bili namenjeni samo za brezgotovinski promet, temveč so bila tudi plačilna sredstva v obtoku, nadomestni denar poleg kovanega. Brezgotovinski žiro promet zahteva razvejane poslovne povezave bank. Kot se je izkazalo, so banke za zagotavljanje izplačil v gotovini potrebovale samo del položenega denarja. Depozite so lahko posojale naprej ali pa so z njimi pokrivale bankovce za kreditne posle. Tako so banke ustvarile dodaten papirnati denar.
Od 17. st. je bil v Evropi papirnati denar sprva pokrit z depoji žlahtnih kovin pri bankah. V 18. st. so imele državne banke monopol nad izdajanjem bankovcev v obtoku; ti so bili od 19. st. zakonito plačilno sredstvo. Količino denarja v obtoku je določala država. Ob pretiranem izdajanju bankovcev brez pravega kritja se denar razvrednoti (inflacija).
Sodobno denarno gospodarstvo posluje z brezsnovnim knjižnim denarjem. Vrednostne prenose opravlja s preknjiževanjem; to je vidno na izpisku. Plačilna sredstva so čeki, menice, nakaznice in knjižni nalogi. V industrijskih državah obseg žiro poslovanja kar večkrat prekaša obseg prometa z gotovino. Sodobne komunikacijske oblike usmerjajo denarne tokove na svetovnem trgu hitro in zanesljivo. Razpolaganje z zasebnim knjižnim denarjem lajšajo kreditne kartice. Lastnik kreditne kartice kupuje pri pogodbenih firmah ustanove, ki je izdala kartico, in ji s podpisom dovoljuje, da odknjiži kreditno vsoto z njegovega računa.
Avtor Lothar Schuckert

Denarne enote po državah in zunanjih ozemljih
Opombe:
– države, označene z *, so 1.1.2002 navedene denarne enote zamenjale z evrom
– pri vseh državah je praviloma navedeno ime denarne enote brez prilastka, ki označuje državo (primer: Avstralija – dolar, ne avstralski dolar); izjeme so države, ki nimajo lastne denarne enote (primer: Ekvador – ameriški dolar), in države, ki so članice širših denarnih zvez (primer: Antigva in Barbuda – vzhodnokaribski dolar)
– pri nekaterih denarnih enotah je navedenih več imen; razlog za to je več uradnih jezikov v obravnavani državi (primer: Burundi – amafranga/frank) ali pa v svetu uveljavljeno tuje ime obravnavane denarne enote (primer: Brunej – ringit/dolar); kadar je razlog uveljavljeno tuje ime, je na prvem mestu vedno nacionalno ime in šele na drugem mednarodno
1 vzporedno je bil v obtoku francoski frank; sami so izdajali še novce (diner = 100 sentimov), namenjene zbiralcem, a s statusom zakonitega plačilnega sredstva
2 vzporedno v obtoku singapurski dolar
3 vzporedno v obtoku indijska rupija
4 vzporedno v obtoku ameriški dolar
5 sami izdajajo le novce
6 vzporedno v obtoku hongkonški juan/dolar
7 vzporedno v obtoku južnoafriški rand
8 vzporedno v obtoku belgijski frank
9 od 1961 vrednost novcev in bankovcev izražena tudi v ariarijih, pri čemer velja 1 ariari = 5 frankov
10 vzporedno v obtoku novozelandski dolar
11 vzporedno v obtoku ameriški dolar; bankovci celo samo dolarski
12 vzporedno v obtoku brunejski ringit/dolar
13 vlada v izgnanstvu za svojo denarno enoto razglaša pezeto (EHP)
kratice:
CFA - Communauté Financière Africaine, v okviru katere izdajata denar dve centralni banki:
BCEAO - Banque Centrale des États de l'Afrique de l'Ouest (za Benin, Burkino Faso, Mali, Niger, Senegal, Slonokoščeno obalo, Togo) in
BEAC - Banque des États de l'Afrique Centrale (za Srednjeafriško republiko, Čad, Ekvatorialno Gvinejo, Gabon, Kamerun, Kongo Brazzaville)
CFP - Comptoirs Français du Pacifique

država	enota	oznaka	1/10	1/20	1/100	1/1000
Afganistan	afgani	AFA			pul
Albanija	lek	ALL			čindarka
Alžirija	dinar	DZD			centim
Andora*1	španska pezeta
Angola	kvanza	AOK			lvej
Antigva in Barbuda	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Argentina	peso	ARP			centavo
Armenija	dram	AMD			luma
Avstralija	dolar	AUD			cent
Avstrija*	šiling	ATS			groš
Azerbajdžan	manat	AZM			gepik
Bahami	dolar	BSD			cent
Bahrajn	dinar	BHD				fils
Bangladeš	taka	BDT			pojša
Barbados	dolar	BBD			cent
Belgija*	frank	BEF			centim
Belize	dolar	BZD			cent
Belorusija	rubelj	BYR			kapejka
Benin	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Bocvana	pula	BWP			thebe
Bolgarija	lev	BGL			stotinka
Bolivija	bolivijano	BOB			centavo
Bosna in Hercegovina	marka	BAM			para
Brazilija	real	BRR			sentavo
Brunej2	ringit/dolar	BND			sen/cent
Burkina Faso	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Burundi	amafranga/frank	BIF			centim
Butan3	ngultrum	BTN			čhetrum
Ciper	lira/funt	CYP			sent/cent
Čad	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Češka	krona	CZK			halerž
Čile	peso	CLP			centavo
Danska	krona	DKK			ere
Dominika	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Dominikanska republika	peso	DOP			centavo
Džibuti	frank	DJF			centim
Egipt	džunaj/funt	EGP			kirš/pjaster	milim/milijem
Ekvador	ameriški dolar
Ekvatorialna Gvineja	franko/frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Eritreja	bir/dolar	ERB			santem/cent
Estonija	kron	EEK			sent
Etiopija	bir/dolar	ETB			santem/cent
Fidži	dolar	FJD			cent
Filipini	piso	PHP			sentimo
Finska*	marka	FIM			peni
Francija*	frank	FRF			centim
Francoska Polinezija	frank CFP	XPF			centim
Nova Kaledonija	frank CFP	XPF			centim
Wallis in Futuna	frank CFP	XPF			centim
Gabon	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Gambija	dalasi	GMD			butut
Gana	sedi	GHC			peseva
Grčija*	drahma	GRD			lepton
Grenada	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Gruzija	lari	GEL			tetri
Gvajana	dolar	GYD			cent
Gvatemala	kecal	GTQ			centavo
Gvineja	frank	GNF
Gvineja Bissau	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Haiti4	gurd	HTG			centim
Honduras	lempira	HNL			centavo
Hrvaška	kuna	HRK			lipa
Indija	rupija	INR			pajsa
Indonezija	rupijah	IDR			sen
Irak	dinar	IQD				fils
Iran	rial	IRR			dinar
Irska*	punt/funt	IEP			pingin/peni
Islandija	krona	ISK			ejrir
Italija*	lira	ITL			čentezimo
Izrael	šekel	ILS			agora

država	enota	oznaka	1/10	1/20	1/100	1/1000
Jamajka	dolar	JMD			cent
Japonska	jen	JPY			sen
Jemen	rial	YER			fils
Jordanija	dinar	JOD	dirham		kirš/pjaster	fils
Južna Koreja	von	KRW			čon
Južna Afrika	rand	ZAR			cent
Kambodža	riel	KHR	kak		sen
Kamerun	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Kanada	dolar	CAD			cent
Katar	rijal	QAR			dirham
Kazahstan	tenge	KZT			tiin
Kenija	šiling	KES			cent
Kirgizistan	som	KGS			tijin
Kiribati5	avstralski dolar
Kitajska	juan	CNY	džjao		fen
Hongkong	juan/dolar	HKD	hao		hsjen/cent
Macau6	juan/pataka	MOP	hao		hsjen/avo
Kolumbija	peso	COP			centavo
Komori	frank	KMF			centim
Kongo Brazzaville	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Kongo Kinšasa	frank	CFD			centim
Kostarika	kolon	CRC			sentimo
Kuba	peso	CUP			centavo
Kuvajt	dinar	KWD				fils
Laos	kip	LAK			at
Latvija	lats	LVL			santims
Lesoto7	loti	LSL			sente
Libanon	funt/livra	LBP			pjaster
Liberija4	dolar	LRD			cent
Libija	dinar	LYD				dirham
Lihtenštajn	švicarski frank
Litva	litas	LTL			centas
Luksemburg*8	frang/frank	LUF			centim
Madagaskar9	frank	MGF			centim
Madžarska	forint	HUF			filer
Makedonija	denar	MKD			deni
Malavi	kvača	MWK			tambala
Maldivi	rufija	MVR			lari
Malezija	ringit/dolar	MYR			sen
Mali	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Malta	lira/funt	MTL			cent	mil
Maroko	dirham	MAD			santim
Marshallovi otoki	ameriški dolar
Mauritius	rupija	MUR			cent
Mavretanija	ugija	MRO
Mehika	peso	MXP			centavo
Mikronezija	ameriški dolar
Mjanmar	čat	MMK			pja
Moldavija	lev	MDL			ban
Monako*5	francoski frank
Mongolija	togrog/tugrik	MNT			mongo
Mozambik	metikal	MZM			sentavo
Namibija	dolar	NAD			cent
Nauru	avstralski dolar
Nemčija*	marka	DEM			pfenig
Nepal	rupija	NPR			pajsa
Niger	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Nigerija	naira	NGN			kobo
Nikaragva	kordova	NIC			centavo
Nizozemska*	gulden	NLG			cent
Aruba	florin	AWF			cent
Nizozemski Antili	gulden	ANG			cent
Norveška	krona	NOK			ere
Nova Zelandija	dolar	NZD			cent
Cookovi otoki10	tara/dolar	CKD			tene/cent
Oman	rial	OMR				bajsa
Pakistan	rupija	PKR			pajsa
Palav	ameriški dolar
Panama11	balboa	PAB			sentesimo
Papua Nova Gvineja	kina	PGK			toea

država	enota	oznaka	1/10	1/20	1/100	1/1000
Paragvaj	gvarani	PYG			sentimo
Peru	sol	PES			sentimo
Poljska	zlot	PLZ			groš
Portoriko	ameriški dolar
Portugalska*	eškudo	PTE			sentavo
Romunija	lev	ROL			ban
Ruanda	amafranga/frank	RWF			centim
Rusija	rubelj	RUR			kopejka
Saint Kitts in Nevis	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Saint Lucia	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Saint Vincent in Grenadine	vzhodnokaribski dolar	XCD			cent
Salomonovi otoki	dolar	SBD			cent
Salvador	ameriški dolar

Samoa	tala	SAT			sene
San Marino*5	italijanska lira
Saudova Arabija	rijal	SAR		girš	halala
Sejšeli	rupi	SCR			cent
Senegal	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Severna Koreja	von	KPW			čon
Severni Marianski otoki	ameriški dolar
Sierra Leone	leon	SLL			cent
Singapur12	dolar	SGD			cent
Sirija	lira/funt/livra	SYP			kirš/pjaster
Slonokoščena obala	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Slovaška	krona	SKK			halier
Slovenija	tolar	SIT			stotin
Somalija	šilin/šiling	SOS			senti
Srbija in Črna gora	dinar	YUD			para
Sudan	dinar	SDD			dirham
Srednjeafriška republika	frank CFA (BEAC)	XAF			centim
Surinam	surinamski dolar	SRD			cent
Svazi	lilangeni	SZL			cent
Sao Tome in Principe	dobra	STD			sentimo
Španija*	pezeta	ESP			sentimo
Šrilanka	rupija	LKR			cent
Švedska	krona	SEK			ere
Švica	frank	CHF			rapen/centim
Tadžikistan	rubl	TJR
Tajska	bat	THB			satang
Tajvan	juan/dolar	TWD	džjao		fen/cent
Tanzanija	šilingi/šiling	TZS			senti/cent
Togo	frank CFA (BCEAO)	XOF			centim
Tonga	paanga	TOP			seniti
Trinidad in Tobago	dolar	TTD			cent
Tunizija	dinar	TND				milim
Turčija	lira	TRL			kuruš
Turkmenistan	manat	TMM			tenesi
Tuvalu5	avstralski dolar
Uganda	šilingi/šiling	UGS			senti/cent
Ukrajina	grivna	UAG			kopijka
Urugvaj	peso	UYP			sentesimo
Uzbekistan	sum	UZS			tijin
Vanuatu	vatu	VUV
Vatikan*5	italijanska lira
Velika Britanija	funt	GBP			peni
Angvila	vzhodnokaribski dolar
Bermudi	dolar	BMD			cent
Britanski Deviški otoki5	ameriški dolar
Falklandi	funt	FKP			peni
Gibraltar	funt	GIP			peni
Kajmanski otoki	dolar	KYD			cent
Montserrat	vzhodnokaribski dolar
Turks in Caicos	ameriški dolar
Sv. Helena	funt	SHP			peni
Venezuela	bolivar	VEB			sentimo
Vietnam	dong	VND	hao		su
Vzhodni Timor	bolivar	VEB			sentimo
Vietnam	dong	VND	hao		su
Zahodna Sahara13	maroški dirham
Zambija	kvača	ZMK			ngvi
Združene države Amerike	dolar	USD			cent

Združeni arabski emirati	dirham	AED	fils
Zelenortski otoki	eškudo	CVE	sentavo
Zimbabve	dolar	ZWD	cent

2. denar, denarij, rimski srebrni novec, uveden ok. 210 pr. n. š., v vrednosti desetih takratnih asov; sprva težak 4,5 g, v obdobju Nerona (64 n. š.) 3,4 g, nato še manj; do uvedbe avreusa (obdobje Cezarja) najpomembnejši rimski novec.

Sorodna gesla: as | avreus | dupond | novec | sesterc

3. denar, srednjeveški srebrni novec, pozneje pfenig, uveden v obdobju Karla Velikega; funt je imel 240 denarjev, 1 denar pa težo 1,44–1,79 g. V 16. st. je postal čisti drobiž, pojavil pa se je tolar (velik srebrni novec). Delitev na 1/240 funta srebra je bila dolgo ohranjena v britanskem denarnem sistemu (okrajšava za peni je denar). Naziv denar je npr. ohranjen v nekdanjem jugoslovanskem dinarju.

Sorodna gesla: dinar | funt | peni | pfenig | tolar

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek