deagrarizacija, pojem za zmanjšanje števila v kmetijstvu zaposlenih ljudi. 1857 je bilo med aktivnim prebivalstvom v Sloveniji 83,3 % kmetov, 1931 60,4 %, 1961 37,0 %, 1981 pa 12,8 %. 1880 je bil delež kmetijskega prebivalstva v celotnem številu 81,1 %, 1948 48,9 %. Tudi ta delež se je po 1945 močno zmanjšal. Vzrok za odhajanje s kmetij so boljši osebni dohodki in ugodnejše delovne razmere v nekmetijskih dejavnostih ter tehnični napredek, ki omogoča racionalizacijo v kmetijstvu. Te spremembe je pospešilo podpiranje večjih (družbenih) kmetijskih obratov, kar je prisililo številne majhne posestnike, da so se zaposlili v drugih dejavnostih in so kmetovali le kot polkmetje. Odročnejše kmetije so tudi opustili. Deagrarizacija je sicer kmetom izboljšala dohodke, vendar so tudi v državah z močno subvencioniranim kmetijstvom še vedno pod povprečnim dohodkom nekvalificiranih delavcev. Odhajanje s kmetij še traja, s tem pa obstaja nevarnost depopulacije in opustelosti celih območij.
Dostopnost