žaljiva obdolžitev, kaznivo dejanje, ki ga stori tisti, ki o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu. Za dejanje, storjeno po sredstvih javnega obveščanja, je predpisana strožja kazen. Če storilec dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev ali za očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja.

Sorodna gesla: kaznivo dejanje | razžalitev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek