Varšava (Warszawa [varšáva]), glavno mesto od Poljske in 1975–98 vojvodstva Varšava (3788 km2, 2,3 mln. preb.), ob srednji Visli, 1,7 mln. preb.; med drugo svetovno vojno porušeno mesto so po vojni zgradili na novo; zelo natančno so restavrirali staro mesto in zgodovinsko pomembne stavbe; stolnica (14., 17., 19. st.); Marijina cerkev (15. st.), številne cerkve in nekdanje plemiške palače v baročnem in klasicističnem slogu; posebej izstopa 227 m visoka veličastna stavba, imenovana »Palača kulture in znanosti« (1952–55), darilo ZSSR Poljski. Varšava je sedež katoliške nadškofije, kulturno in upravno središče; univerza (ustanovljena 1818), tehnična univerza in dvanajst drugih visokih šol, muzeji, knjižnica, več kot 20 gledališč, živalski vrt in sodobno prometno omrežje (krožne ceste, podzemna železnica, letališče, pristanišče). Industrijsko in gospodarsko središče države; največja poljska jeklarna (Huta Warszawska), predelava kovin, proizvodnja vozil, strojna, kozmetična, farmacevtska, živilska, tekstilna industrija, sestavljanje preciznih in elektronskih aparatov, založbe.
Zgodovina: Varšava je nastala v 13./14. st. Od sredine 14. st. sedež mazovskih vojvod. Po 1569 je v Varšavi zasedal poljsko-litovski sejm. 1596 je Sigismund III. preselil rezidenco in osrednje državne urade iz Krakova v Varšavo in se 1611 tam za stalno naselil. Ob tretji poljski delitvi (1795) je Varšava pripadla Prusiji. 1807–15 glavno mesto vojvodstva Varšave; 1815–1918 pod Rusijo, potem glavno mesto nove poljske republike. Judovski varšavski geto so po vstaji (19.4.–16.5.1943) na Himmlerjev ukaz Nemci popolnoma uničili. Ko je Rdeča armada že zasedla del mesta na desnem bregu Visle, se je 1.8.1944 dvignila poljska domovinska vojska, pod vodstvom T. Bór-Komorowskega (varšavska vstaja). 2.10.1944 je morala kapitulirati, ker je poveljnik Rdeče armade Rokosovski ni podpiral in je prečkal Vislo šele januarja 1945.
Dostopnost