Goya [gója], Francisco de, polno ime Francisco de Goya y Lucientes, španski slikar in grafik, *30.3.1746 Fuentetodos, †15.4.1828 Bordeaux; po šolanju v Zaragozi in Madridu je 1785 postal ravnatelj tamkajšne slikarske akademije, 1799 dvorni slikar. Njegovi vzori so bili D. Velázquez, R. Mengs in G. B. Tiepolo, v maniri slednjega je pripravljal kartone živih barv za madridsko tkalnico tapiserij. Igrivemu svetu izzvenevajočega rokokoja se je uprl s podobami iz krutega sveta človeške zlobe in nasilnosti. V zavzeti kritiki časa je predstavljal vojne in revolucionarne motive, npr. Streljanje upornikov 3. maja 1808 v Madridu (1814, Madrid, Prado). Tudi osvobodilna vojna proti Napoleonu I. je odsevala v njegovem delu. V srednji in pozni dobi svojega ustvarjanja je pod vplivom nizozemskega slikarstva (Rembrandt, P. Bruegel starejši in H. Bosch) slikal odlične portrete. V skupinski podobi Družina kralja Karla IV. je neusmiljeno razgalil resnične značaje upodobljencev. Njegov slog je postajal vse trdnejši in drznejši, vendar sta v poznih portretih vse bolj prevladovali temačnost in grozljivost. V treh mesecih je ustvaril freske Florida v Madridu, te sodijo med njegove najlepše stenske slikarije. V njegovih grafikah je tehnika akvatinte z učinkovitimi kontrasti svetlobe in sence še podkrepila demoničnost in grozljivost predstavljene tematike. V litografijah je razkril nove likovne možnosti te tehnike. Zapustil je tudi ok. 750 risb. Programsko je z impresionističnimi in romantičnimi prvinami svojega osebnega sloga prehitel svoj čas za celo stoletje, in vplival predvsem na generacijo slikarjev, ki so ji pripadali É. Manet, V. van Gogh idr. Popolnoma oglušel se je 1815 umaknil v svojo podeželsko hišo. Umrl je v Franciji, v prostovoljnem izgnanstvu v Bordeauxu.
Dela: Gola in Oblečena Maja (ok. 1797), 14 stenskih slik iz njegove podeželske hiše (1819–23), serije radirank: Caprichos (1796–98), Desastres de la Guerra (1808–15), Disparates (po 1815).
Dostopnost