resava, rastlinska formacija: pokrajina z redko posejanimi drevesi, z določenimi rastlinskimi združbami, ki so nastale zaradi paše in drugih oblik izkoriščanja; če se paša opusti, se resava lahko ohrani le z gojitvenimi ukrepi (antropogena rastlinska združba). Resava s pritlikavim grmičevjem na tleh, revnih s hranljivimi snovmi, npr. Lüneburger Heide v Nemčiji; značilne rastline: resa, jesenska vresa, mahunica, brin, vrste košeničice, trave, mahovi in lišaji. Izkoriščanje z ovčerejo, zdaj pogosto kultivirano: globoko oranje zdrobi podzol, z gnojenjem mu dovajajo potrebne hranilne snovi. Skalnata resava in stepska resava na kraških območjih j. Nemčije in v Alpah; značilne rastline: mokovec, kosmatinec, gorska nebina, kosmuljek, kokoševec, podkvica, vrednik, cipresasti mleček, navadni klinček ali kartavžer, mračica.

Sorodna gesla: podzol | stepska resava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek