potencial [latinsko potentialis, ‘možen, mogoč’],
1. splošno: vsota vseh sredstev, ki so na voljo za uresničitev kakšnega cilja.
2. fizika: količina, ki izraža energijo telesa zaradi njegove lege v polju sile (polje), npr. električno nabitega delca v električnem polju, protona v polju jedrske sile v atomskem jedru, masnega delca v gravitacijskem polju ali atoma v molekuli. V dvoatomni molekuli je potencial odvisen od razdalje r med atomoma. Pri večji razdalji prevlada privlačna električna sila med različno nabitima delcema, pri manjši razdalji pa odbojna sila zaradi Paulijevega izključitvenega načela. Njuna vsota je krivulja s potencialno jamo v razdalji R. Atoma se povežeta v molekulo z medsebojno razdaljo R, pri kateri je potencialna energija najmanjša. Točke z enakim potencialom ležijo na ekvipotencialni ploskvi. V kvantni mehaniki sopomenka za potencialno energijo. V širšem pomenu so potenciali matematične funkcije fizikalnih količin, iz katerih lahko s parcialnim odvajanjem izračunamo eno ali več opazljivih fizikalnih količin (iz termodinamičnega potenciala npr. tlak ali temperatura plina).

Sorodna gesla: čutilna fiziologija | ekvipotencialne ploskve | električno polje | energija | funkcija | gradient | Hamilton, sir William Rowan | Huxley, Andrew Fielding | izključitveno načelo | konservativna sila | normalna elektroda | Poisson, Siméon Denis | polje | potencialna energija | potencialna past | potencialna razlika | silnice | termodinamično ravnovesje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek