antologija [grško, ‘cvetnik, cvetober’], zbirka izbranih pesmi in drugih knjižnih del različnih avtorjev. Najstarejša znana antologija je Venec (Stephanos) Meleagra, ki je v njej zbral svoje epigrame in epigrame drugih 48 pesnikov. Najpomembnejša in najobsežnejša je antologija, ki jo je ok. 900 sestavil Konstantin Kefalas iz Bizanca, ok. 980 pa jo je predelal in razširil neznani avtor. Poznamo jo pod imenom Palatinska antologija (Anthologia Palatina), ker so edini rokopis odkrili 1600 v knjižnici palatinskega grofa v Heidelbergu. Razdeljena je na 15 knjig s pribl. 3700 epigrami 340 pesnikov. Drugo najpomembnejšo antologijo je 1299 sestavil Maksim Planudes, učeni menih v Bizancu (Anthologia Planudea), in so jo kot 16. knjigo dodali k Palatinski antologiji.

Sorodna gesla: hrestomatija | Maksim Planudes | Meleager | zbornik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek