Krf (Kérkyra [kêrkira], tudi Korfu), najsevernejši in največji od grških Jonskih otokov, glavno mesto in pristanišče Krf (34.000 preb.); v s. apnenčastem gorovju do 911 m visok; Krf in manjši sosednji otoki sestavljajo okrožje Krf s 641 km2 in 100.000 preb.; poletno in zimsko letovišče z zdraviliščem.

Zgodovina: predzgodovinske najdbe v sz. delu Krfa pričajo o zgodnjih stikih z Apulijo; že v starem veku so Krf identificirali z mitično deželo Sherijo, domovino Fajakov, in razne kraje na njej so imeli za prizorišča mita o Odiseju. 734 pr. n. š. korintska kolonija; 229 pr. n. š. pod okriljem Rima, 395 pripadel vzhodnorimskemu cesarstvu. 11.–13. st. gospodarji Krfa izmenoma Bizantinci in Normani; 1267 pod oblastjo Anžujcev, 1386–1797 Benečanov; francoska in ruska zasedba 1815–64, nato sedež britanskega komisarja za republiko sedmerih Jonskih otokov. Turke, ki so skušali zasesti Krf, so odbili večkrat, nazadnje 1716. Na v. obali grad Ahilejon, 1890/91 zgrajen za avstrijsko cesarico Elizabeto; 1906–13 poletna rezidenca nemškega cesarja Viljema II.

Sorodna gesla: Igoumenítsa | Jonski otoki | Korint | krfska deklaracija | Paksi | rimska zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek