prometni znaki, označbe za urejanje prometa z vodnimi (boja, svetilnik) in kopenskimi vozili. Cestni prometni znaki so table, naprave in označbe, ki udeležence v cestnem prometu obveščajo o nevarnostih, odredbah, omejitvah, objektih in napravah ob cesti, označujejo in omejujejo vozišče ter določajo prednost. Postavljeni so na desni strani vozišča v smeri vožnje vozil, izjemoma (v primeru slabe vidnosti) pa tudi na levi strani vozišča. Velikost znakov je odvisna od kategorije ceste, ob kateri stojijo, oz. od največje dovoljene hitrosti na njej. Delimo jih v skupine: a) znaki za nevarnost označujejo nevarno mesto in prikazujejo vrsto nevarnosti (npr. oster ovinek). Imajo obliko enakostraničnega trikotnika z vrhom, obrnjenim navzgor. Obrobljeni so s širokim rdečim robom, na rumeni podlagi pa je v sredini črn simbol, značilen za vrsto nevarnosti. V to skupino sodita tudi Andrejev križ in pravokoten dopolnilni znak, ki označuje oddaljenost do prehoda prek železniške proge. Stojijo 150–250 m pred nevarnim mestom, izjemoma tudi manj; b) znaki za izrecne odredbe označujejo prepovedi, omejitve in obveznosti. Imajo okroglo obliko, izjemi sta znak ‘križišče s prednostno cesto’ (trikoten s konico navzdol) in znak ‘stop’ (osmerokoten). Obrobljeni so z rdečim robom, v notranjosti pa je na rumeni ali modri podlagi vrisan enoličen simbol odredbe oz. slikovno pojasnilo, komu je znak namenjen. Ti znaki navadno stojijo na mestu, na katerem začne veljati odredba; c) znaki za obveznost označujejo pogoje, ki jih mora udeleženec v prometu upoštevati (npr. najmanjša hitrost, zimska oprema, obvezna smer). So okrogli in modre barve, v sredini pa je bel simbol, ki označuje vrsto obveznosti. Stojijo na mestu, na katerem začne veljati obveznost; č) znaki za obvestila obveščajo o značilnostih ceste, imenih krajev ali rek, razdalji do drugih krajev, prenehanju veljavnosti znakov za izrecne odredbe, bližini gostinskega objekta, servisne delavnice, policijske postaje, bencinske črpalke in o drugih pomembnih objektih ob cesti. So pravokotne, okrogle ali puščičaste oblike in razl. barv: modri npr. označujejo enosmerno cesto, prehod za pešče; rumeni označujejo kraje, smer obvoza, prednostno cesto, način razvrščanja v križiščih; zeleni na avtomobilskih cestah označujejo kraje in imena izvoznih mest; table z rdečimi in belimi progami označujejo zapore na cesti in smer obvoza; d) dopolnilne table so ponekod dodane osnovnemu znaku in pojasnjujejo njegov pomen, npr. komu je znak namenjen ali v kakšnih razmerah velja. So pravokotne oblike, enako široke kot osnovni znak in nameščene neposredno pod njim; e) oznake robov cestišča stojijo ob cesti in vozniku nakazujejo potek ceste. Smerniki so opremljeni z odbojniki (na desni strani rdeči, na levi beli), dobro vidnimi tudi ponoči. Pozimi se na območjih z debelejšim snegom uporabljajo visoki snežni količki z rumenimi in rdečimi vodoravnimi progami; f) označbe na vozišču označujejo potek ceste ali razmejujejo njene posamezne dele. Z njimi so označeni cestni odseki, na katerih je prehitevanje prepovedano, pasovi, namenjeni le avtobusom, mesta, na katerih parkiranje ni dovoljeno. Označujejo tudi prehode za pešce, bližino šole, izvoze, kolesarske steze, obliko parkirnih površin. S puščicami na cesti je označena smer vožnje, ki omogoča pravočasno razvrstitev v križiščih in varno vključevanje v promet na avtomobilski cesti; g) svetlobni znaki se uporabljajo predvsem za urejanje prometa v križiščih. Rdeč svetlobni znak udeležencem v prometu prepoveduje vožnjo, rumeni jih obvesti o zamenjavi stanja, zeleni pa jim odpre pot. Rumena utripajoča luč označuje prehod za pešče ali mesta, na katerih je potrebna posebna previdnost. Pred prehodom prek železniške proge stoji znak z vzporednima rdečima svetilkama na trikotnem znaku; z utripanjem označujeta prihod vlaka.
Dostopnost