vžig, 1. tehnika vozil:proces, ki sproži eksplozijo ali gorenje. Eksplozive vžigajo z vžigalno vrvico ali vžigalniki (inicialno razstrelivo). Pri zgorevalnih motorjih vžig sproži gorenje mešanice navadno z iskro (preskoči med dvema elektrodama; npr. za vžig gorivne mešanice v reakcijskem motorju, pogonskega goriva ali mešanice goriva in kisika v gorilni komori rakete; motorji z notranjim zgorevanjem). Pri Ottovem in Wanklovem motorju vžge mešanico iskra, ki preskoči med elektrodama vžigalne svečke; s tem se začne delovni takt. Trenutek vžiga določi platinski prekinjevalnik. Ta prekine tok v primarnem navitju visokonapetostnega transformatorja (vžigalna tuljava). Ob tem se v sekundarnem navitju inducira napetostni sunek z napetostjo ok. 10.000 V. Večvaljni motorji imajo vrtečo se ročico (razdelilnik). Ta vsakokrat dodeli napetost svečki tistega cilindra, v katerem se je končal kompresijski takt in je pripravljen za delovni takt. Pri tranzistorskem vžigu primarni tok vžigalne tuljave prekinja tranzistor, ki deluje kot stikalo. Zaradi velike hitrosti prekinjanja je vžigalna napetost višja, iskra pa močnejša. To je posebno pomembno pri hladnem motorju ali motorju, ki teče počasi. Tranzistor brez mehanskega stika in iskrenja prekinja velike tokove, zato se kontaktne površine platinskega prekinjevalnika manj obrabljajo. Pri kondenzatorskem vžigu se naboj iz kondenzatorja pretoči skozi primarno navitje vžigalne tuljave. Zaradi pretakanja naboja oz. električnega toka se na sekundarnem navitju pojavi sunek visoke napetosti. Trenutek vžiga in jakost sunka določa tiristor, ki prepušča izbrano količno naboja. Pri magnetnem vžigu se vrti trajni (permanentni) magnet in v tuljavi inducira napetostni sunek. Ta sunek ni odvisen od električne napeljave vozila. Uporablja se posebej pri enovaljnih motorjih (kolesa z motorjem) in letalskih motorjih. Ti so zaradi varnostnih razlogov navadno opremljeni z dvema neodvisnima vžigalnima sistemoma. Pri dizelskih motorjih nastane samovžig v trenutku, ko visokotlačna črpalka vbrizga gorivo v (zaradi visoke kompresije) močno segret (do 800 °C) zrak. Trenutek vžiga je odvisen od hitrosti vrtenja motorja. Pri praznem teku se vžig začne pribl. 10–15°, preden bat doseže zgornjo mrtvo točko (predvžig), pri večji hitrosti pa centrifugalni ali vakuumski regulator kot predvžiga avtomatsko povečuje. Pri sodobnih motorjih krmili trenutek vžiga elektronski mikroprocesor. Ta upošteva trenutno obremenitev motorja, hitrost pospeševanja, temperaturo, tlak in vlažnost vstopnega zraka, način vožnje.
Dostopnost