ambitus [latinsko, ‘obhajanje’],
1. antika: nedovoljeni »lov« na volivce in volilna podkupnina kot delikt ob kandidiranju rimskih kandidatov. Proti temu sprejeti kazenski zakoni so bili kaj malo učinkoviti (358 pr. n. š. lex poetelia, prepoved potovanja po vaseh okoli Rima; šest zakonov v 1. st.). Cesarsko volilno priporočilo je ambitus odpravilo.

Sorodna gesla: Cezar
2. glasba: razpon med najvišjim in najnižjim tonom v melodiji.

Sorodna gesla: cerkveni tonski načini


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek