spor o pozitivizmu, v 60. letih spor med predstavniki kritične teorije (Th. W. Adorno, J. Habermas) in k pozitivizmu usmerjenega kritičnega racionalizma (K. R. Popper, Hans Albert) o oblikovanju teorij v družbenih znanostih. Habermas je poudarjal posebnost teorije družbe, katere cilj je oblikovanje zgodovinskih zakonov gibanja, ki se izmikajo trenutnemu nadzoru, Albert pa je zanikal, da bi imelo lahko takšno formuliranje značaj zakonitosti in kritični teoriji očital nejasno oblikovanje pojmov.
Dostopnost