barij (latinsko barium), simbol Ba, kemijski element, vrstno število 56, atomska masa 137,34, gostota 3,62 g/cm3, tališče 725 °C, vrelišče 1646 °C. Ta srebrna zemljoalkalijska kovina je v naravi predvsem kot barit (barijev sulfat) in witherit (barijev karbonat). V vodi netopen sulfat(VI), BaSO4, se drobno razpršen v čisti obliki pripravlja iz barijevega sulfida ali barijevega karbonata in se uporablja kot bela barva (permanentno bela, baritno bela, blanc fixe). Močnejšo prekrivno moč ima litopon, zmes barijevega sulfata(VI) in cinkovega sulfida. Barijev sulfat(VI) se uporablja tudi kot kontrastno sredstvo za rentgensko slikanje želodca in črevesja, kot polnilo za papir in snov za druge barijeve soli. Barijev nitrat, Ba(NO3)2, se uporablja v pirotehniki za zelen ogenj, barijev kromat(VI) kot rumeno barvilo (baritno rumena) v slikarstvu in za barvanje keramike, stekla idr. Barijev peroksid (BaO2) se uporablja za pripravo vodikovega peroksida.
Dostopnost