nova romantika, evropska književna smer po 1900, ki je v nasprotju z vladajočim materializmom in naturalizmom prebudila domišljijo in duševne sile v deloma simbolistični podobi; obenem je pomenila teoretsko soočenje z romantiko; pretežno lirika. Vodilni predstavniki z nekaterimi svojimi deli: O. Wilde, G. d'Annunzio, R. M. Rilke, H. von Hofmannsthal, St. George, H. Hesse in G. Hauptmann.

Sorodna gesla: Annunzio, Gabriele d' | George, Stefan | Hauptmann, Gerhart | Hesse, Hermann | Hofmannsthal, Hugo von | naturalizem | nova klasika | Rilke, Rainer Maria | simbolizem | Wilde, Oscar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek