Ulrik II. Celjski, tudi Urh, državni knez, zadnji iz rodbine celjskih grofov, sin Friderika II. in Elizabete Frankopanske, *1406, †9.11.1456 Beograd (umorjen); 1433 poročen s Katarino, hčerko srbskega despota Jurija Brankovića in svakinjo sultana Murata II., varuh svojega mladoletnega nečaka ogrskega in češkega kralja Ladislava Posthumusa; 1446–47 slavonski ban, 1454 ban kraljevine Dalmacije in Hrvaške, 1452 si je pridobil stvarno oblast v vojvodini Avstriji, 1456 pa še kraljevo namestništvo na Ogrskem; to je izzvalo zaroto ogrskega plemstva: umoril ga je Ladislav Hunyadi (v Beogradu; tja je prišel na čelu križarske vojske proti Turkom). Ulrikova vdova Katarina, vojskovodja J. Vitovec in goriški grofje so se do 1460 s Habsburžani (neuspešno) borili za dediščino celjskih grofov (mir v Požarnici). Katarina je večkrat posredovala med sultanom in Benečani; dopisovala si je z Lenartom Goriškim (v srbskem jeziku); umrla med 1490 in 1492 pri sorodnikih v Makedoniji.
Dostopnost