novo kritištvo (nova kritika), označitev za sodobni smeri v literarni vedi: 1. angleško new criticism, smer v anglo-ameriški literarni vedi, ki je zagovarjala koncept podrobnega branja (close reading), od 40. let vodilna smer ameriške literarne vede. Novo kritištvo je nasprotovala posplošenim pogledom na književnost (zgodovinskemu in biografskemu) in se posvetila natančnemu, metodološko eklektičnemu načinu interpretacije književnosti. Najraje se je lotevala s simboli bogatih besedil, posebej poezije in tudi modernizma. Glavni predstavniki smeri so John Crowe Ransom, R(ichard) P(almer) Blackmur, Robert Penn Warren, Cleanth Brooks, Kenneth Burke, Yvor Winters, Allen Tate, Lionel Trilling, Harold Bloom idr.; 2. francosko nouvelle critique, izraz, s katerim je 1965 Raymond Picard imenoval metodologijo francoskega strukturalizma.
Dostopnost