retardacija [latinsko], upočasnitev, zaviranje, posebej razvoja pri človeku: 1. v primerjavi z živalskim mladičem se otrok razvija zelo počasi; 2. pri otrocih ali mladostnikih do 18. leta je glede na starostno normo retardacija lahko telesna (upočasnjena rast) ali duševna (upočasnjen razvoj inteligence; oligofrenija). Pri lažji duševni retardaciji (debilnost) večinoma ni organskih okvar; vzrok so lahko zanemarjanje in pomanjkanje priložnosti za učenje. Hude oblike retardacije temeljijo večinoma na fizioloških motnjah: genetske okvare ali motnje, ki nastanejo med nosečnostjo (npr. zaradi podhranjenosti, infekcijskih bolezni ali zasvojenosti matere), med porodom ali po njem (npr. zaradi infekcijskih bolezni ali nesreč).