Kalabrija (Calabria [kalábrija]), j. del Apeninskega polotoka med Bazilikato in cesto proti Mesini na Siciliji; dežela Kalabrija (15.080 km2, 2 mln. preb.) obsega province Catanzaro, Cosenza in Reggio Calabrio, glavno mesto Catanzaro; v osrednjem delu kristalinsko Kalabrijsko gorovje (Aspromonte 1956 m, gorovje Sila 1929 m), ki se strmo spušča proti ozki priobalni ravnini. Potresno območje. Na visokih, redko poseljenih planotah z razsežnimi jelovimi in bukovimi gozdovi prevladujeta pašništvo in turizem. Bolj rodovitni so tektonski jarek Crati, priobalna ravnina in položnejša pobočja, kjer zelo dobro uspevajo vinska trta, olive, agrumi in zgodnja zelenjava. Ta območja so močno prenaseljena, zato je značilno izseljevanje (v s. Italijo). Kljub izkoriščanju vodne energije, pridobivanju soli in žvepla, začetku industrializacije in agrarni reformi, je Kalabrija še vedno narazvito območje (mezzogiorno).

Zgodovina: po burni zgodovini so 1060 Kalabrijo zasedli Normani, nato se je združila z neapeljsko-sicilskim kraljestvom.

Sorodna gesla: Aspromonte | Brutij | Catanzaro | Cosenza | Crati | Crotone | kalabrezec | mezzogiorno | Reggio Calabria | Sila | Spartivento


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek