kontrapunkt [latinsko punctus contra punctus, ‘nota proti noti’], večglasna kompozicijska tehnika, pri kateri je več glasov vodenih sicer v konsonančnih razmerjih, melodično pa kolikor mogoče samostojno. Obliki kontrapunktične glasbe sta fuga in kanon. Kontrapunkt se je najmočneje izrazil v francosko-flamski glasbi 14. in 15. st. Posebno zapletene kontrapunktične tehnike je uporabljal J. S. Bach v svoji Umetnosti fuge (1749/50). Po 1750 je kontrapunkt izgubil svojo konstitutivno moč, vendar je ohranil svoj vpliv (npr. v poznih delih W. A. Mozarta in L. van Beethovna, pri R. Wagnerju, J. Brahmsu ali G. Mahlerju). – Kontrapunkt ali kontrasubjekt se v fugi imenuje tema v drugem glasu.
Dostopnost