Šentjakob v Rožu (Sankt Jakob im Rosental [zánkt ∼ rózəntal]), kraj v Avstriji, na dvojezičnem območju zvezne dežele Koroška, 4400 preb. (900 s slovenskim občevalnim jezikom); najdba Mitrovega oltarja izpričuje poselitev v rimskem obdobju; konec 9. st. omenjen bližnji grad Rasa je dal ime pokrajini Rož, njegovi gospodje pa so ok. 1140 cerkev v Šentjakobu v Rožu (tedaj imenovan še Podgrad) podarili osojskemu samostanu. Ob turškem vpadu sta bila utrjena cerkev in kraj 2.8.1478 požgana, ok. 300 prebivalcev pa pobitih ali odpeljanih v sužnost (od tod izvira znana povest o Miklovi Zali). Že 1852 so imeli slovensko knjižnico in bralni krožek; 1872 je bila tam ustanovljena prva uspešna kmečka posojilnica na Koroškem oz. v slovenskih deželah; 1891 so po 13 letih prizadevanj dobili javno slovensko šolo; 1895 slovensko pevsko društvo in 1903 prosvetno društvo. V bližnjem Šentpetru 1908 zgrajena slovenska ljudska šola (zdaj Višja šola za gospodarske poklice). 1921 so se v slovenskem Narodnem domu prvič po plebiscitu zbrali slovenski kulturniki Koroške; 1937 je odkritje brambovskega spomenika na mestu, kjer je bila posekana stoletna lipa, napovedalo preganjanja nacističnega časa in slovenski odpor. Cerkev v Šentjakobu v Rožu je 1990/91 s freskami na novo poslikal Valentin Oman. V občino Šentjakob v Rožu spada tudi Podgorje (nemško Maria Elend) z znamenito gotsko romarsko cerkvijo iz 1478.
Dostopnost