kumulacija [latinsko],
1. splošno: kopičenje.
2. medicina: kopičenje telesu tujih snovi v organizmu oz. večanje njihovega učinka zaradi dolgotrajnega vnosa in majhnega izločanja (zdravila, strupi); posebej izrazito pri karcinogenih snoveh (rak), rentgenskih žarkih in drugih učinkovinah, ki delujejo ireverzibilno, zato je njihov učinek vedno večji.

Sorodna gesla: ireverzibilen | rak
3. elektrotehnika: sposobnost shranjevanja pri akumulatorjih (i. tudi kapaciteta), izražena kot naboj, ki ga je mogoče shraniti; enota je ampersekunda (As) ali amperura (Ah).

Sorodna gesla: kapaciteta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek