København [kébənhau̯n], nemško Kopenhagen, glavno mesto Danske, ob z. bregu preliva Øre Sund na otoku Zelandija in bližnjem otočku Amager, 501.000 preb. (aglomeracija 1,3 mln., kar je četrtina prebivalcev Danske). København je nastal sredi 13. st., najprej kot majhna trgovska naselbina, od 1445 pa je tam kraljeva rezidenca in glavno mesto države. V preteklosti politična in gospodarska zaprtost, nenehni spori z zvezo hanzeatskih mest. København ima med vsemi nordijskimi mesti še danes poseben kulturni in gospodarski položaj. Univerza ustanovljena 1479. Tedaj je na celini prevladoval nizozemski vpliv in deloma mu je podlegel tudi København. Nizozemski renesančni slog je značilen za precejšen del starega mestnega jedra (grad Rosenborg); grad Amalienborg je zgrajen v rokokojskem, grad Christianborg pa v klasicističnem slogu. V Københavnu je edina tehnična visoka šola na Danskem (ustanovljena 1829). Borzna hiša iz 1619–46 je najstarejša na svetu. V mestu so tudi sodobne stanovanjske in industrijske četrti. V Københavnu je 40 % vseh delovnih mest na Danskem, povečini v trgovini, upravi, umetnosti, kulturi in izobraževanju. Številna gledališča in bogati muzeji. Industrijske dejavnosti: ladjedelništvo, strojna, tekstilna, usnjarska in elektronska industrija, pivovarna, tiskarna in rafinerija sladkorja. Mesto je znano po izdelkih iz porcelana. Je najpomembnejše pristanišče v državi, z železniškim trajektom povezano z mestom Malmö na Švedskem. Mednarodno letališče Kastrup je najprometnejše v Skandinaviji. Pomembna dejavnost je turizem (svetovno znani zabaviščni park Tivoli).
Dostopnost