• Išči po:
Bangladeš (uradno ime Gaṇ Prajātantrī Bāmlādeś, Ljudska republika Bangladeš), južnoazijska država na V Indijske podceline, v ozadju Bengalskega zaliva.

časovni pas srednjeevropski čas + 5 ur
površina 143.998 km2, S–J 550 km, V–Z 400 km
prebivalstvo 126,9 mln., 882 preb./km2, letna rast 2,0 %, življenjska doba 57 let
glavno mesto Daka, 5,1 mln. preb., 10 m nad morjem, na območju sotočja veletokov Ganges in Bramaputra
upravna razdelitev 4 province z 21 okrožji
članstvo v organizacijah OZN (od 1974), Britanska skupnost narodov, Načrt iz Kolomba, SAARC, OIC
uradni jezik bengalski; v izobraževanju, upravi in prometu tudi angleščina
denarna enota taka (oznaka BDT)


Naravne razmere
Država povečini meji z Indijo, le na skrajnem JV delno tudi z Mjanmarom. Na J sega do Indijskega oceana in velikega Bengalskega zaliva. Ravninska dežela leži ob spodnjih tokih veletokov Ganges in Bramaputra ter ob njunem sotočju in široki poplavni delti, ki jo nasipava odloženo gradivo obeh rek. Delta obsega predvsem v. del države, pokrajino Vzhodno Bengalijo; nadmorska višina je le redkokje višja od 50 m. Nekoliko višji svet je le na skrajnem V in JV dežele, v Chittagonškem hribovju (hrib Mount Keokradong 1230 m), ki je del zahodnomjanmarske gorske verige. Državo prepletajo številne razvejene reke; ravnice ob njih so rodovitne, vendar precej mokrotne. Plitva obala z obsežnimi močvirji (sundarbani) je zelo razčlenjena. V delti je pogosta nevarnost poplav, še zlasti v obdobju monsunskega deževja. Bangladeš ima subtropsko do tropsko monsunsko podnebje z visokimi temperaturami, visoko zračno vlago in obilnimi padavinami, predvsem v obdobju junij–september. Letna količina padavin je skoraj povsod več kot 1500 mm, ponekod pa tudi 5000 mm. V obdobju monsuna je gladina rek zelo visoka, saj se vanje steka tudi voda staljenega snega s Himalaje. Poplave so zato še obsežnejše. Vrtinčasti viharji z visokimi poplavnimi valovi (posebno aprila in maja ter oktobra in novembra) vsako leto povzročajo naravne katastrofe. Zaradi izjemno goste naseljenosti so številne tudi človeške žrtve. Z gozdom je poraščenih 16 % površine države. Značilen je vednozeleni deževni gozd v Chittagonškem hribovju in notranjosti dežele (Madhupurski pragozd). Ob obali so obsežni mangrovski močvirni gozdovi.

Prebivalstvo
Bangladeša je ena izmed najgosteje naseljenih držav na svetu. Hitro povečevanje števila prebivalcev je tudi največji razvojni problem države. Preskrba prebivalstva je slaba, tako da sta lakota in revščina vsakdanja pojava. Za zmanjševanje rodnosti že od začetka 80. let 20. st. izvajajo program načrtovanja družine. Skoraj polovica prebivalcev je otrok, mlajših od 15 let. Po narodnosti je večina Bengalcev. Le v Chittagonškem hribovju živi okoli pol milijona ljudi tibetansko-mongolskega rodu; njihov jezik sodi v tibetansko-burmansko jezikovno skupino. Odstotek celotnega prebivalstva sestavljajo muslimanski Biharci, ki so se po politični razdelitvi Indijske podceline doselili z območja Indije. V mestih (najpomembnejša središča so Daka, Chittagong in Khulna) živi vsega 20 % prebivalcev. 83 % jih je islamske veroizpovedi, 16 % je hindujcev, preostali pa so kristjani ali budisti. Islam je od 1988 državna religija. Izobraževalni sistem je slabo razvit. Čeprav je osnovnošolsko šolanje obvezno, je stopnja pismenosti še vedno zelo nizka. Nepismenih je kar 74 % odraslih prebivalcev. Poleg državnih in zasebnih šol obstajajo tudi islamske verske šole, kljub temu pa predvsem na podeželju še vedno primanjkuje osnovnih šol. V državi je šest univerz.

Državna ureditev
Ustavo iz 1972, po kateri je Bangladeš predsedniška ljudska republika, članica Britanske skupnosti narodov, so po referendumu 1991 temeljito spremenili. Poglavitna novost je odprava predsedniškega sistema in uvedba parlamentarne demokracije. Predsednik države, ki ga izvoli parlament, ima zdaj zgolj reprezentativno vlogo. Večinska stranka v parlamentu imenuje predsednika vlade, ki je najvišji nosilec izvršne oblasti; vlada je odgovorna parlamentu. Parlament oz. ljudska skupščina ima 330 poslancev. Pravosodni sistem temelji na nekdanji britanski zakonodaji v Indiji in na islamskem pravu.

Gospodarstvo
Bangladeš spada med najrevnejše države sveta. Celoten gospodarski sistem stalno ogrožajo nenehno ponavljajoče se katastrofalne poplave. Najpomembnejša gospodarska panoga je še vedno slabo produktivno kmetijstvo, z njim pa se ukvarja več kot tri četrtine aktivnega prebivalstva. Zemljiška posest je zelo razkosana, tako da pogosto ne zagotavlja niti preživetja lastnikove družine. Kmetijske površine obsegajo okoli dve tretjini celotne površine države, od tega je 70–80 % riževih polj. Z umetnim namakanjem so mogoče dve do tri žetve na leto. Ker v državi sami ne morejo pridelati več hrane, jo morajo precej uvažati. Od drugih pridelkov so pomembnejši pšenica, sladkorni trst, krompir, začimbe, zelenjava, sadje, čaj, tobak, bombaž in juta. Po pridelavi jute je Bangladeš za Indijo na drugem mestu na svetu. Juta in izdelki iz nje prispevajo tudi več kot polovico vrednosti celotnega izvoza države. Pomembna je tudi govedoreja, vendar živino uporabljajo predvsem kot delovne živali. Prebivalci se ukvarjajo še s čebelarstvom, povečuje pa se tudi pomen obrežnega ribolova. Rudnih bogastev in energetskih virov skorajda ni. Večja nahajališča zemeljskega plina so le na SV, pomembna pa so tako za osnovno oskrbo z energijo kot za proizvodnjo umetnih gnojil. Industrijska proizvodnja povečini temelji na drobni in domači obrti, večji obrati pa so le v velikih mestih. Najpomembnejša industrijska panoga je predelava jute in bombaža, sicer pa so razviti tudi živilska, kemijsko-farmacevtska, cementna in papirna industrija ter železarstvo, jeklarstvo, ladjedelništvo in predelava nafte. Ker je stopnja brezposelnosti zelo velika, si je del prebivalcev poiskal delo v arabskih državah, bogatih z nafto (njihova devizna nakazila so pomemben gospodarski dejavnik). Glavne prometnice so plovne reke, saj je njihova skupna dolžina več kot 8000 km. Poleg Chittagonga postaja v zadnjem času vse pomembnejše novo obmorsko pristanišče Chalna (izvoz jute). Ceste so le delno urejene, promet z motornimi vozili pa je še vedno drugotnega pomena. V notranjosti dežele je pomembnejši železniški promet, čeprav je zastarel. Mednarodna letališča so v Daki, Chittagongu in Sylhetu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 48,2 mlr. USD, 380 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 30 %, industrija 18 %, storitvene dejavnosti 52 %
uvoz (2001) 8,7 mlr. USD
izvoz (2001) 6,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 17 mlr. USD


Zgodovina
Ob razdelitvi britanskega dela Indije 1947 je Zahodna Bengalija pripadla Indijski federaciji, vzhodni muslimanski del pa je postal del neodvisnega dominiona Pakistan v okviru Britanske skupnosti narodov. Ker zvezna vlada v z. delu države ni upoštevala želja po večji avtomoniji Vzhodnega Pakistana, je šejk M. Rahman po volilni zmagi Bengalskega gibanja za neodvisnost (liga Avami) 1971 razglasil neodvisnost Ljudske republike Bangladeš. Izbruhnila je državljanska vojna. Sprva so zmagovale pakistanske vladne sile, po vojaškem posredovanju Indije pa so se bile prisiljene vdati. 1974 sta se oba dela nekdanjega Pakistana medsebojno priznala. Leto pozneje je general Zia Ur Rahman v Bangladešu izvedel državni udar. Predsednika Mujiburja Rahmana, njegovo družino in najožje sodelavce so umorili. 1979 je general Zia Ur Rahman privolil v politično liberalizacijo. Z državnim udarom je 1982 oblast prevzel general Husein Mohammad Ershad; v Bangladešu je uvedel zelo strog režim, omejil delovanje političnih strank, odpravil svobodo medijev; po hudih nemirih decembra 1990 se je moral umakniti z oblasti. Po volitvah 1991 je Bangladeš spet dobil civilno vlado, ki jo je vodila ministrska predsednica B. K. Zia, nekdanja žena Zia Ur Rahmana. Ustavna dopolnila iz 1991 so okrepila vlogo parlamenta in v njem zagotovila 30 sedežev za ženske. Oktobra 1991 je postal predsednik države Abdur Rahman Biswas. Do konca 1992 je država sprejela 250.000 muslimanskih beguncev iz sosednjega Mjanmara. Notranjepolitična kriza, ki se je začela marca 1994 in so jo spremljale številne splošne stavke po vsej državi kot tudi spopadi med pripadniki varnostnih sil in privrženci opozicije, se je umirila šele pomladi 1996, ko je bil za predsednika države imenovan nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, J. Shahabuddin Ahmed. Na parlamentarnih volitvah junija 1996 si je največ sedežev zagotovila liga Avami. Nova ministrska predsednica je postala Hasina Wajed, hčerka Mujiburja Rahmana in predsednica lige Avami. 2001 je na volitvah zmagala Nacionalna stranka in predsednica vlade je spet postala Begum Khaled Zia.

Sorodna gesla: Bengalija | Daka | Indijska podcelina | indijska zgodovina | Pakistan | Rahman, Mujibur | Shahabuddin Ahmed, Justice | Sovjetska zveza | Vzhodna Bengalija | Vzhodni Pakistan | Zahodni Pakistan | Zia, Begum Khaleda


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek