Termania - Veliki splošni leksikon

kemijska vez, vezi med atomi ali ioni. Teorijo o kemijskih vezeh sta pred 40 leti postavila W. Kossel in G. N. Lewis; L. C. Pauling jo je razvijal naprej in vključeval načela kvantne mehanike. Podlaga vseh kemijskih vezi je elektronska valenčna teorija, po kateri a) sodelujejo pri nastanku vezi le valenčni elektroni – elektroni zunanje lupine udeleženih atomov, b) zunanjo lupino lahko zasede le en do osem elektronov, c) maksimalna dopolnitev zunanje lupine z osmimi elektroni je kemijsko posebej stabilna oz. nesposobna reagirati, č) popolnitev lupine z osmimi elektroni je odločilna za združevanje atomov v molekule, ki tako dosežejo konfiguracijo zunanje lupine žlahtnih plinov (konfiguracija žlahtnih plinov).
Osnovni tipi kemijskih vezi so trije: 1. ionska vez, 2. atomska vez, 3. kovinska vez; med njimi so tudi prehodne oblike. Spojine višjega reda imajo semipolarne vezi. Podobna posebnost kemijskih vezi so vezi s pomanjkanjem elektronov. Takšne so tricentrične vezi pri boranih. Ker ima bor le tri valenčne elektrone, prispevajo trije povezani atomi skupaj le en elektronski par, ki enakomerno niha prek obeh vezi. Tako dosežejo atomi bora energetsko ugodno konfiguracijo žlahtnega plina (kot to ponazarja primer diboranov).

Pomembne pa so tudi vodikove vezi v spojinah, še zlasti v spojinah, ki vsebujejo dušik in žveplo (beljakovine). Vplivajo tako na njihovo zgradbo (stereokemija) kot reaktivnost.

Kemijska vez: preglednica
Polnjenje lupin z elektroni za elemente z zaporednimi števili od 1 do 18; pri argonu, žlahtnem plinu (tako kot sta helij in neon), je zapolnjena lupina z osmimi elektroni.

element			lupina
		1.	2.	3.
1 H	vodik	1
2 He	helij	2
3 Li	litij	2	1
4 Be	berilij	2	2
5 B	bor	2	3
6 C	ogljik	2	4
7 N	dušik	2	5
8 O	kisik	2	6
9 F	fluor	2	7
10 Ne	neon	2	8
11 Na	natrij	2	8	1
12 Mg	magnezij	2	8	2
13 Al	aluminij	2	8	3
14 Si	silicij	2	8	4
15 P	fosfor	2	8	5
16 S	žveplo	2	8	6
17 Cl	klor	2	8	7
18 Ar	argon	2	8	8

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek