gripa, 1. medicina:influenca, akutna vročinska virusna okužba z vnetjem dihal. Značilno za gripo je, da poteka v epidemijah. Prva epidemija gripe v Evropi je bila leta 1173. Štiri mesece trajajoča epidemija 1918/19 je zahtevala 20 mln. življenj, večinoma zaradi spremljajočih zapletov, predvsem pljučnice. Znanih je več vrst virusov gripe, in sicer skupine A, B in C. Za viruse skupine A in B je značilno, da zelo hitro spreminjajo svoje antigenske lastnosti (antigeni) in povzročajo epidemije (imunost velja samo za določen tip virusa), virusi skupine C so stabilni in ne povzročajo epidemij. Podskupine so poimenovane po kraju nastanka epidemije in območju širjenja: npr. azijska gripa, hongkonška gripa. Gripa se širi s kapljičnim prenosom, inkubacijska doba traja od nekaj ur do nekaj dni. Znaki: vročina (1–6 dni), kašljanje, smrkanje, glavobol in bolečine v mišicah. Specifičnega zdravljenja ni, priporočljivo je počivanje; zdraviti je treba spremljajoče bakterijske zaplete. Mogoče je preventivno cepljenje proti gripi, ki ni vedno uspešno, a ga priporočajo za določene skupine ljudi (bolniki s srčnimi boleznimi, starejši ljudje idr.).
Dostopnost