• Išči po:
Salvador (uradno ime República de El Salvador, Republika Salvador), majhna država v Srednji Ameriki, ob Tihem oceanu, med Hondurasom in Gvatemalo.

časovni pas srednjeevropski čas – 7 ur
površina 21.041 km2, S–J 100 km, V–Z 800 km
prebivalstvo 6,2 mln., 292 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 67 let
glavno mesto San Salvador, 480.000 preb., v medgorski kotlini, 30 km od tihooceanske obale
upravna razdelitev 14 departmajev, ki jih vodijo guvernerji, te imenuje predsednik republike
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovni član), OAS, ODECA, MCCA, SELA
uradni jezik španski; sporazumevalni jezik tudi angleščina; indijanska narečja iz navanske jezikovne skupine
denarna enota ameriški dolar (oznaka USD)


Naravne razmere
Razen ozke obalne ravnine na lagunasti tihooceanski obali je Salvador gorata država. Vzporedno z obalo se vleče gorski niz z delujočimi ognjeniki; najvišji vrh je že ugasel stožčast Volcán de Santa Ana (2381 m). Višavje v notranjosti (400–1000 m nad morjem) je poselitveno jedro države in zaradi vulkanskih tal zelo rodovitno. Sestavljeno je iz posamičnih kotlin in široke doline ob Ríu Lempa. Na SZ sega v srednjeameriške Kordiljere. Podnebje je tropsko (povprečna letna temperatura ok. 23 °C) z izrazitim deževnim obdobjem od maja do oktobra; v gorah pade na leto več kot 2000 mm dežja. Gozdovi pokrivajo samo še 7 % površine; na višjih območjih je gorski gozd, na obali mangrove.

Prebivalstvo
Pretežni del prebivalstva so mestici (več kot 90 %), t. i. ladini; k čistokrvnim Indijancem lahko prištevamo le ok. 5 % prebivalcev. Belci so večinoma potomci starošpanskih priseljencev in so v manjšini. Višavje v osrednjem delu je zaradi ugodnih naravnih možnosti najgosteje poseljeno območje. Velika gostota prebivalstva in več let trajajoča državljanska vojna sta glavna vzroka za množično izseljevanje (posebej v Honduras in ZDA). Salvadorci so večinoma katoličani. Kljub obveznemu osnovnemu šolanju je 25 % ljudi nepismenih. Najstarejša izmed 34 visokih šol je Salvadorska državna univerza (ustanovljena 1841).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1983 (spremenjena 1991) je Salvador predsedniška republika. Predsednika republike, ki je hkrati tudi predsednik vlade, izberejo na neposrednih volitvah za pet let. Zakonodajna oblast je narodna skupščina; sestavlja jo 84 poslancev, izvoljenih za tri leta. Pravosodje je tristopenjsko. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Gospodarski temelj države je kmetijstvo, ki zaposluje skoraj polovico aktivnega prebivalstva. Glavni pridelki za izvoz so kava (na plantažah 400–1600 m nad morjem), bombaž, sladkorni trst in sisal, za domačo porabo pa koruza, proso, riž, stročnice, tobak in tropsko sadje. Velik problem je neenakomerno porazdeljena zemlja. Živinoreja ne more pokrivati domačih potreb po mesu; gozdovi so z gospodarskega vidika nepomembni. Narašča pomen ribištva (jastogi, rakovice). Poglaviten energetski vir so tekoče vode in geotermalna energija. Industrija surovinsko revne države predeluje kmetijske pridelke (živilska, tekstilna industrija); nekaj podjetij predeluje uvožene surovine in polizdelke (umetne mase, kemikalije, kovine). Razmeroma dobro razvito prometno omrežje. Pomembni cesti sta panameriška cesta, ki poteka od Z proti V in z njo vzporedna obalna cesta. Najpomembnejše pristanišče je Acajutla, mednarodno letališče je Cuscatlán pri San Salvadorju.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 13,0 mlr. USD, 2110 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 10 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 60 %
uvoz (2001) 5 mlr. USD
izvoz (2001) 2,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 4,9 mlr. USD


Zgodovina
1527–1821 del španskega generalnega kapitanata Gvatemala; 1823–39 pripadal Združenim provincam Srednje Amerike; 1841 začasna razglasitev republike (dokončna 1859). Na oblasti so se menjavali konservativci in liberalci; z uvedbo vojaške diktature (1931) se je začelo obdobje prevladujočega vpliva vojske na politiko. 1969 je politični konflikt s Hondurasom prerasel v t. i. nogometno vojno. Notranjepolitična napetost se je 1980 stopnjevala v državljansko vojno med armado in levičarskimi gverilskimi organizacijami, ki kljub pozivom predsednika J. N. Duarteja (1980–82, 1984–89) k nacionalnemu dialogu ni ponehala. Predlog gverilcev o premirju (1989), povezan s političnimi zahtevami, je vojska zavrnila. 1989–94 je vladal skrajno desničarski A. F. Christiani iz stranke ARENA, ki so mu očitali tesne zveze s t. i. eskadroni smrti, odgovornimi za tisoče umorov pripadnikov opozicije. Vlada in nacionalna osvobodilna fronta Frente Farabundo Martí (FMLN) sta konec 1991 sklenili premirje, 14.1.1992 pa podpisali še mirovno pogodbo. FMLN je postal legalna politična stranka. Po vladnih podatkih je v državljanski vojni umrlo pribl. 80.000 ljudi. 1994 je predsednik vlade in države postal A. Calderón Sol iz konservativne stranke ARENA, ki je ostala na oblasti: 1999 je na predsedniških volitvah zmagal Francoisco Flores, 2004 pa Elias Antonio Sala. 2001 so salvadorski kolon (oznaka SVC) zamenjali z ameriškim dolarjem.

Sorodna gesla: Calderón Sol, Armando | Christiani, Alfredo Felix | Duarte, José Napoleon | Frente Farabundo Martí para la Liberación Nacional | Gvatemala | Honduras | San Salvador


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek