vojna ladja, oborožena ladja ali ladja za oskrbo oboroženih ladij; posebej grajena ladja, namenjena za bojevanje na morju ali obrambo pred napadom z morja; ladja, ki je vpisana v posebnem registru pomorskih oboroženih sil z imenom poveljnika, vojno zastavo in poveljniškim znamenjem. Velikost in način graditve vojne ladje sta odvisna od namena: bojna ladja (zdaj niso več v uporabi), letalonosilka, križarka, rušilec, fregata, podmornica, manjše plovne enote (polagalci min, hitri čolni), desantni čolni in desantne ladje. Sodobne podmornice so lahko tudi raketonosilke (rakete). V skoraj vsej zgodovini so gradili ladje za bojevanje na morju (v starem veku triera, pentera); največkrat med trgovskimi ladjami in ladjami, namenjenimi za boj proti piratom in močno oboroženimi (koga) ni bilo prave meje. Šele po 1856 je bilo z mednarodnim dogovorom odpravljeno t. i. kapriranje (zaseganje trgovskih ladij) na odprtem morju. Med vojno so vojne ladje tudi ladje, zgrajene za civilne namene, a primerno oborožene, npr. pomožna križarka.