fotometrija, postopki za merjenje količin, ki so v zvezi z jakostjo svetlobe, tj. svetlost, osvetljenost, svetilnost, svetlobni tok in gostota svetlobnega toka. V fizikalni fotometriji (objektivna fotometrija) uporabljajo za svetlobo občutljive merilne naprave, npr. fotoelement, katerih občutljivost ni odvisna od valovne dolžine oz. sestave svetlobe. Fiziološka fotometrija (subjektivna oz. vizualna fotometrija) temelji na človeškem zaznavanju svetlobe in upošteva razl. občutljivost človeškega očesa za svetlobo razl. barv. Zaradi velikega razpona med najšibkejšo in najmočnejšo svetlobo, ki jo lahko zaznamo z očesom, razl. mehanizmov prilagajanja očesa ter razlik med posamezniki so absolutna merjenja z očesom zelo nenatančna. Meritve zato temeljijo na primerjavah svetlobe, ki izhaja iz dveh bližnjih ploskev hkrati (fotometer). Za povezavo med obema navadno uporabljajo fotoelement, ki temelji na fotoefektu; njegova občutljivost za svetlobo in barvo se umeri na občutljivost človeškega očesa. Fotometrija ima poseben pomen v astronomiji, kjer primerjajo počrnitve, ki jih na fotografski plošči povzroči svetloba z razl. zvezd.