Vespazijan (T. Flavius Vespasianus), rimski cesar (69–79), *17.11.9 pri kraju Reate (zdaj Rieti v srednji Italiji), †24.6.79 Aquae Cutiliae (blizu kraja Reate); ustanovitelj dinastije Flavijcev. Izkazal se je po 43 pod Klavdijem kot legat na vojaškem pohodu v Britanijo, pred 62 namestnik Afrike, 67–69 zadušil judovsko vstajo v Siriji (70 je njegov sin Tit zavzel Jeruzalem); julija 69 ga je vojska na V imenovala za cesarja; to so na sestanku v Petovioni (avgusta 69) podprli poveljniki iz podonavskih in balkanskih provinc (s podelitvijo mestnega prava je bil zato mdr. nagrajen Neviodunum – Drnovo). Decembra 69 ga je (po odstranitvi njegovega tekmeca Vitelija) priznal senat. Z učinkovito finančno politiko pomiril cesarstvo, reorganiziral vojsko, predvsem oddelke na v. meji; razširil rimsko oblast na Britanijo in Germanijo, okrepil mejo na Renu in Donavi; živahna gradbena dejavnost.
Dostopnost