starovisokonemški jezik, označitev za skupino zgornjenemških in srednjenemških jezikov zgodnjega srednjega veka (od 5. do sredine 11. st.); literarni spomeniki te najstarejše stopnje visokonemškega jezika so izpričani 750–1050.

Sorodna gesla: visokonemški jezik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek