Benetke (Venezia [venécija]), mesto v Italiji, glavno mesto dežele Benečija in province Benetke (2460 km2, 800.000 preb.), ob Beneškem zalivu, ležijo na ok. 120 majhnih otokih v Beneški laguni, 271.000 preb.; s 4 km oddaljenima predmestjema Mestre in Porto di Marghera na celini so Benetke povezane z nasipom, po katerem sta speljani železnica (od 1843) in cesta. Številni kulturni spomeniki. Benetke so zgrajene na kolih, prepredene z več kot 150 prekopi, ki jih povezuje več kot 400, večinoma kamnitih mostov, npr. Ponte di Rialto (16. st.) prek Canala Grande, ki poteka po sredini mesta v obliki črke S. Ves osebni in tovorni promet poteka po vodi. Središče mesta je Trg sv. Marka: t. i. Piazetta s stebroma sv. Teodorja in krilatimi levi sv. Marka, cerkev sv. Marka in 99 m visok zvonik (kampanile); na v. strani trga je doževa palača (Palazzo Ducale, 14. st.), na s. in j. strani prokuratura (15./16. st.); doževo palačo in zapore povezuje Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri); številne cerkve in palače: samostanska cerkev San Giorgio Maggiore (začetek 1565) na istoimenskem otočku, na otoku Giudecca nekdanja frančiškanska cerkev Il Redentore (začetek 1576), obe delo A. Palladia, nekdanja dominikanska cerkev sv. Janeza in Pavla (14. st.), nekdanja frančiškanska cerkev Santa Maria Gloriosa dei Frari (15. st.), San Salvatore (16. st.), Santa Maria della Salute (17. st.); gotske, renesančne in baročne palače; sedež patriarha; univerza (ustanovljena 1868), številne akademije: trgovska, gradbena, glasbena, umetnostna; znana knjižnica in umetniške zbirke, navtični in oceanografski inštitut; mednarodne umetniške razstave, glasbeni in filmski festivali (bienale). Benetke so za Genovo najpomembnejše trgovsko pristanišče; vojna mornarica, ladjedelnica, kovinska, strojna, kemijska industrija, rafinerija nafte v Portu di Marghera, tekstilne tovarne, znana steklarska industrija (Murano), na otoku Burano izdelovanje čipk (Merletti), umetna obrt (izdelki iz zlata, srebra in usnja). Turizem; obmorsko letovišče na Lidu (lido) ter na sipini Malammocco v s. delu Benetk; letališče Marco Polo (na celini s. od predmestja Mestre). Med Muranom in Benetkami je otok San Michele, na katerem je pokopališče. Zaradi čedalje večjega industrijskega razvoja pokrajine so izdelani številni načrti in predvideni ukrepi za zaščito ogroženega zgodovinskega starega mestnega jedra.
Zgodovina: Benetke so se razvile iz naselbine beguncev, ki so se po vdoru Hunov 452 naselili na otočkih lagune. Sprva so bili prebivalci lagune pod oblastjo Bizanca, dejansko pa skoraj popolnoma neodvisni. Od 697 so izmed dvanajstih »tribunov« otokov volili doža. Ko so 751 Langobardi odpravili ravenski eksarhat, so Benetke prevzele njegovo vlogo kot pretovarjališče in tržno središče v prometu med Bizancem in s. Italijo (oz. frankovsko državo). 811 so dožev sedež prenesli iz Malamocca v bolj zavarovan Rialto (rivo alto, ‘visoko obrežje’), ki je tako postal politično in od 829, s prenosom Markovih relikvij iz Aleksandrije, tudi cerkveno in kulturno središče Benetk. V 9./10. st. so si Benetke s pogodbami zagotovile za svoj obstoj nujno svobodo trgovine. Od sredine 9. st. je Benetke precej izčrpala obramba pred slovanskimi gusarji z dalmatinske obale in Saraceni z j. dela Jadranskega morja. Temu je, pod dožem Pietrom II. Orseolom (991–1009), sledila ekspanzivna politika (osvojitev številnih dalmatinskih obalnih krajev). 1082 jim je Bizanc, zaradi pomoči v boju proti Normanom, omogočil svobodno trgovino v vsem bizantinskem cesarstvu. Benetkam so usluge v križarskih (križarske vojne) pohodih (prevoz enot, preskrba, pomoč pri obleganju) prinesle velik dobiček in jim omogočile ustanovitev trgovskih naselbin na obalnih območjih Palestine in Sirije, ki so jih zasedli križarji. Dož Enrico Dandolo je četrti križarski pohod (1202–04) spretno obrnil v svojo korist in v korist beneških gospodarsko-političnih interesov: Benečani, kot prevozniki križarjev, so osvojili in oropali Carigrad. Benetke so tako popolnoma nadzorovale na novo nastalo Latinsko cesarstvo (1204–61). Iz vojne z Genovo za prevlado v v. Sredozemlju (s prekinitvami je trajala 1256–1381) so Benetke izšle kot zmagovalec. Že med spopadom z Genovo so Benetke začele (1339) segati po italijanskem kopnem (najprej so pridobile Treviško marko) in ustanovile t. i. terro fermo. Konec 15. st. se je beneško ozemlje po kopnem razširilo do Alp na S, Čedada na V, do reke Pad na J in Adde na Z.
Zgodovina: že v začetku 14. st. je bila dokončno izoblikovana benečanska ustava v strogo aristokratski obliki. Doževa izvolitev je bila dosmrtna. Veliki svet, nosilec suverenosti, je bil dostopen samo točno določenim družinam, družinski člani teh so položaj svetnika dedovali. Dožev mali svet je bil dejansko vladajoče telo. Od 1335 se je kot trajna institucija ustalil še svet deseterice, ki je imel funkcijo tajne državne policije.
Zgodovina: proti koncu 15. st. so turško širjenje v v. Sredozemlju in odkritja morskih poti v Indijo premaknili središča svetovne trgovine in tako zelo omajali temelje benečanske moči. 1797 je Napoleon zasedel Beneško republiko in prisilil doža k odstopu. Po dunajskem kongresu (1815) se je terra ferma združila z Lombardijo v lombardsko-beneško kraljevino v okviru Avstrije, 1866 pa je po avstrijskem porazu v avstrijsko-pruski vojni pripadla Italiji.
Dostopnost