množica, 1. matematika:označitev za skupnost določenih matematičnih objektov, t. i. elementov.
Sorodna gesla: enako močni | infimum | omejen | podmnožica | potenčna množica | prazna množica | struktura | supremum | število | teorija grup | teorija množic | Vennov diagram | zaprt2. sociologija, psihologija:označitev za večje število ljudi, ki se vedejo enako ali so enako usmerjeni; pojem množice je nastal v 19. st. v zvezi s povečevanjem števila prebivalcev in razvojem industrijske družbe (G. Le Bon); posebej v kriznih časih se lahko vedno znova oblikujejo množice, tj. skupine, in organizirajo demonstracije ter stavke. K. Marx je pričakoval, da se bodo proletarci združili in premagali kapitalizem, meščanski znanstveniki in konservativni kritiki družbe pa so nastajanje množic ocenjevali kot znamenje razpada kulture. Sodobne družbene vede si prizadevajo nastanek množic analizirati nepristransko; za te pojave so značilni – večinoma le krajši čas – čustveni odzivi, podvrženost vplivom, impulzivnost in šibko racionalno usmerjanje nestrukturiranih množic ljudi (npr. panika); na podlagi tega je napačno mnenje, da je prebivalcev velikih mest »množica«, saj ta množica nikakor ni neurejena in brez pravil, ampak je povezana v diferencirane strukture (sociologija); vedenje in položaji množice niso novi, ampak se pojavljajo v vseh obdobjih, npr. v obdobju prevratov (anomija), so torej spremljevalni pojav korenitih sprememb, in ne pojav, ki bi oznanjal razpad družbe nasploh. Od tovrstnih aktualnih množic moramo razlikovati latentne množice: vedenje ljudi v latentni množici je izpostavljeno enakim vplivom, ni pa spodbudnega delovanja prostorske bližine, npr. pri modnih gibanjih idr. socialnih gibanjih; v zvezi s temi pojavi je bolje govoriti o kolektivnem vedenju. Učinkovitost položaja množic je odvisna od tega, ali so izpolnjeni določeni psihični pogoji (»vedenjske dispozicije«), npr. nezadovoljene potrebe ali nagonski presežki, nakopičeni konflikti, neusmerjena agresivnost, za katere ni na voljo »normalnih« vedenjskih vzorcev in jih skušajo ljudje zato zadovoljiti zunaj urejenih sistemov vedenja. Ti pogoji so posebej močni v obdobjih družbenih, političnih ali gospodarskih kriz; množične dejavnosti pri tem so lahko gibalo političnega prevrata, če jih »koordinirajo« in izrabijo politične avtoritete (npr. francoska revolucija, oktobrska revolucija; podobno uveljavljanje nacionalsocializma pred 1933 in politični preobrat v v. Evropi 1989).
Dostopnost