polis [grško], sprva »utrdba«, nato naselbina, nastala v okviru te, končno mestna državica (mestna občina). Antična Grčija ni bila enotna država; sestavljala jo je množica samostojnih občin-držav in mestnih držav, nastalih iz rodovnih ali plemenskih zvez. Razvoj je tako usmerjala tudi grška pokrajina, saj je močno razčlenjena na majhne pokrajine. Jedro polisa je bila praviloma naseljena utrdba (bila je last zemljiških posestnikov) ali urbano središče naselbine; središče je obdajalo podeželsko območje, t. i. hora. Vsak polis je imel samostojno gospodarstvo, bil je avtonomna politična in religiozna skupnost. V primerjavi z moderno državo je bila zveza posameznikov. Ureditev sprva aristokratska, pozneje večinoma demokratska ali oligarhična.