grški ogenj, v Grčiji za vojaške namene izdelano zažigalno sredstvo; mešanica neznanih sestavin (verjetno kolofonije, žvepla in solitra); orožje Bizantincev v pomorskih bitkah, ki so se ga vsi bali. Domnevno prvič učinkovito uporabljen 678 pri arabskem obleganju Carigrada. Grški ogenj so uporabljali še v 13. st. Zdaj ime za vrsto ognjemeta.

Sorodna gesla: zažigalno strelivo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek