grški ogenj, v Grčiji za vojaške namene izdelano zažigalno sredstvo; mešanica neznanih sestavin (verjetno kolofonije, žvepla in solitra); orožje Bizantincev v pomorskih bitkah, ki so se ga vsi bali. Domnevno prvič učinkovito uporabljen 678 pri arabskem obleganju Carigrada. Grški ogenj so uporabljali še v 13. st. Zdaj ime za vrsto ognjemeta.