letni časi, 1. astronomija:štiri obdobja med enim od enakonočij in enim od Sončevih obratov: pomlad, poletje, jesen in zima; so različno dolgi in se s časom počasi spreminjajo. Do sprememb prihaja, ker se hitrost gibanja Zemlje okoli Sonca med letom spreminja in ker se smer osi Zemlje in njen naklon k ravnini ekliptike počasi spreminjata (precesija). Astronomska pomlad traja 92 dni in 19 ur, poletje 93 dni, 14 ur, jesen 89 dni, 19 ur in zima 89 dni (velja za s. poloblo Zemlje). Podnebne razmere na Zemlji so odvisne od naklona ravnine ekvatorja k ekliptični ravnini (ok. 23,5°). Žarki Sonca padajo npr. poleti na s. poloblo Zemlje bolj strmo kakor pozimi; noči so tedaj krajše.
Sorodna gesla: Hiparh iz Nikaje | jesen | poletje | pomlad | precesija | Zemlja | zima2. meteorologija:v srednji Evropi en letni čas večinoma po trije zaporedni koledarski meseci, npr. pomlad: marec, april, maj. V fenologiji jih označuje začetek določenih naravnih pojavov. V tropih poznajo le dva letna časa: suho in deževno dobo; v Indiji imajo tri letne čase: hladnega, vročega in mokrega.
Dostopnost