determinacija [latinsko, ‘omejitev’],
1. logika: zamejitev obsega pojma z navajanjem posebnih znakov (pojem »prometno sredstvo« je npr. omejen z določitvijo »na tirih« in hkrati pobliže zamejen); nasprotno abstrakcija. Determinacija, ki se nanaša na realnost, pomeni zakonito opredeljenost nekega pojava z njegovimi vzroki.

Sorodna gesla: abstrakcija
2. biologija: razvojni proces, ki določa (determinira), iz katerih delov embria nastajajo v procesu diferenciacije razl. tkiva in organi spolno zrelega organizma. Predeterminacija, determinacija gensko določene lastnosti (geni) prek materinega genotipa v neoplojenem jajčecu. Transdeterminacija, proces, v katerem celice izgubijo izvirno determinacijsko stanje in se razvijejo v popolnoma drugačne strukture (E. Hadorn).

Sorodna gesla: diferenciacija | embrio | gen | genotip | Hadorn, Ernst | jajčece | mozaična jajčeca | organizator | presumptiven | prospektivni potencial | regulacijsko jajčece


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek