1. Kos, Franc, slovenski zgodovinar, *24.12.1853 Selca, †14.3.1924 Ljubljana; 1880–1911 srednješolski profesor v Ljubljani, Kopru in Gorici; predstavnik prve generacije slovenskih znanstvenih zgodovinarjev. Raziskoval naseljevanje in pokristjanjevanje Slovencev, objavljal in kritično obravnaval vire za obdobje 500–1246 na Slovenskem.
Dela: Gradivo za zgodovino Slovencev (I–V, 1903–28), Izbrano delo (1982).
Sorodna gesla: zgodovinopisje2. Kos, Milko, slovenski zgodovinar, sin F. Kosa, *12.12.1892 Gorica, †24.3.1972 Ljubljana; 1924–26 poučeval pomožne zgodovinske vede na univerzi v Beogradu in Zagrebu, 1926–65 univerzitetni profesor obče zgodovine srednjega veka in pomožnih zgodovinskih ved v Ljubljani, predaval tudi zgodovino Slovencev; 1941–45 rektor ljubljanske Univerze, od ustanovitve član SAZU, 1938–39 in 1950–72 njen glavni tajnik. Preučeval agrarno in kolonizacijsko zgodovino slovenskega ozemlja v srednjem veku, politično in kulturno zgodovino ter skrbel za objavo historičnih virov; 1955 Prešernova nagrada.
Dela: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji (1936), Zgodovina Slovencev (1933, 21955), Conversio Bagoariorum et Carantanorum (1936), Srednjeveška Ljubljana (1955), Gradivo za historično topografijo Slovenije (1975), Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev (1985).
Sorodna gesla: zgodovinopisje3. Kos, Gojmir Anton, slovenski slikar, sin F. Kosa, *24.1.1896 Gorica, †22.5.1970 Ljubljana; 1945–62 profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 1948–49 direktor ljubljanske Moderne galerije; redni član SAZU (1949). V olju slikal portrete, figuralne kompozicije, krajine in tihožitja; najpomembnejši slikar monumentalnih kompozicij iz slovenske zgodovine (Umestitev na Gosposvetskem polju, 1939, Boj pri Krškem, 1940, Prvi kongres KPS, 1949). Kos je na področju portreta ohranjal realistična načela, problemsko pa se je osredotočil na tihožitja, kjer je uveljavil izrazno moč čistih likovnih sredstev. 1947, 1950 Prešernova nagrada.
Druga dela: Kmečko dvorišče (1927), Kruh in vrč (1931), Cesta in Šmarna gora (1938), Tihožitje s kozarcem, Smaragd in rubin (1969).
Dostopnost