osnovna šola, v Sloveniji elementarna in enotna obvezna šola, ki je bila uvedena s šolsko reformo 1958 kot edina šola, v kateri je bilo mogoče izpolniti osnovnošolsko obveznost; traja osem let, z novim zakonom o osnovni šoli (1996) pa je postala devetletna, uvedena je bila postopno, s šolskim letom 2003/04. Končana osnovna šola je pogoj za vse oblike srednjega izobraževanja, le v krajše poklicno izobraževanje (nižje poklicne šole) se po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti lahko vpišejo tudi učenci, ki so končali vsaj sedmi razred osnovne šole. Prve začetke osnovnega šolanja na Slovenskem povezujemo z delom protestantov, prvi državni osnovnošolski zakon izvira iz časov terezijanskih šolskih reform; avstrijska splošna šolska naredba je 1774 vpeljala tri vrste osnovne šole: podeželske trivialke, glavne šole v mestih in normalke v deželnih glavnih mestih, drugi šolski zakon (1806) je predvsem uveljavljal neposredni cerkveni nadzor nad osnovno šolo, to pa je pomenilo hitrejše uveljavljanje slovenskega jezika in povečan obisk šole (1847 že vsak tretji otrok). Osemletna osnovnošolska obveznost je bila uvedena 1869, ko je nastala tudi osemletna osnovna šola, s tem da je bila njena elementarna stopnja (prvi štirje razredi) enotna, potem so pa otroci lahko osnovnošolsko obveznost izpolnili v treh vrstah šol: v višji osnovni šoli, kar je bilo pravilo na podeželju, v meščanski šoli (glavni šoli) ali v gimnaziji. Predmetnik osnovne šole je bil tedaj močno razširjen, izboljšan položaj učiteljev (ker je bilo šolanje brezplačno, denar za njihove plače iz davkov), povečano število šol in odpravljen cerkveni nadzor nad njimi. Poskusi poenotenja osnovne šole v jugoslovanski državi niso prinesli opaznega napredka v slovenskih osnovnih šolah, v zamejstvu pa se je delež slovenskega pouka vidno zmanjševal. Po več reformah po drugi svetovni vojni je zakon 1958 uveljavil enotno osemletno osnovno šolo. Osnovna šola je splošnoizobraževalna, do zakona iz 1996 se je delila na razredno (prvi do četrti razred) in predmetno (peti do osmi razred) stopnjo pouka; na razredni stopnji je bilo vsebinsko težišče pouka na začetnem jezikovnem pouku, uvajanju v matematiko in umetnost ter kompleksnem pouku družbe in narave. Po novem zakonu se osnovno šolanje deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja: prvi do tretji razred (razredni pouk in notranja diferenciacija pouka), četrti do šesti razred (postopen prehod na predmetni pouk in fleksibilno diferenciacijo), sedmi do deveti razred (predmetni pouk in postopen prehod na zunanjo diferenciacijo). Zunanja diferenciacija naj bi se izvajala v dveh oblikah: a) z organizacijo pouka treh predmetov (slovenskega jezika, tujega jezika in matematike) v različnih težavnostnih skupinah v osmem in devetem razredu; b) z možnostjo izbire razl. predmetov od sedmega do devetega razreda. Obvezni predmeti za vse učence v osnovni šoli so: slovenski jezik (in italijanski ali madžarski jezik na narodnostno mešanih območjih), tuj jezik, zgodovina, zemljepis, državljanska vzgoja in etika, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo. Obvezni predmeti se lahko povezujejo v predmetna področja (tehnika in tehnologija, spoznavanje okolja, naravoslovje, družba). Poleg obveznih izvaja osnovna šola tudi pouk izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola mora ponuditi pouk najmanj dveh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Z novo organizacijo diferenciacije pouka v osnovni šoli se dopolnjujejo razl. dosedanje oblike pomoči učencem: dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti, šola v naravi (v 80. letih naj bi se kot model za povezovanje vseh teh dejavnosti razvila celodnevna šola). Nova zakonodaja prinaša v osnovno šolo vrsto drugih novosti: opisno ocenjevanje znanja, preverjanje znanja z nacionalnimi preskusi, popravne izpite in ponavljanje razreda za učence od sedmega do devetega razreda, zaključno preverjanje znanja, razvoj zasebnih šol, izobraževanje na domu in možnost nastajanja šol s posebnimi pedagoškimi koncepti (R. Steiner, O. Decroly, M. Montessori). V šolskem letu 2003/04 je bilo v Sloveniji 180.874 osnovnošolskih učencev in 15.382 strokovnih delavcev.
Dostopnost