veriga, 1. strojništvo:priprava za prenašanje nateznih sil; sestavljajo jo povezani gibljivi deli (verižni členki). Preprosto verigo sestavljajo členki v obliki okroglih ali ovalnih obročev. Pri verigah, ki naj bi prenesle večje obremenitve (npr. za sidra, dvigala, bagre), so členki ovalni in imajo na sredi ojačitvene prečke (verige s prečkami). Za manjše obremenitve so namenjene verige s kroglastimi členki: votla kroglica objema razširjena konca dveh sosednjih paličic. Za verižna gonila uporabljajo členkaste verige: členki se upogibajo samo v eno stran; sestavljene so iz vzporednih valjčkov, tulcev ali sornikov, te pa povezujeta po dve vzporedni vezni ploščici. Včasih imata (za boljši vprijem) na eni strani vrezane trikotne zobce. Navadno so sklenjene (brezkončne verige); uporabljajo se za prenos vrtilnega momenta oz. moči med dvema zobnikoma (npr. kolesarska veriga). Motorne žage in verižni rezkarji imajo na zunanji strani členkov rezalne zobce.
Sorodna gesla: členkasta veriga | verižno gonilo | zobnik2. tehnika vozil:1) pletivo iz kovine ali umetnih snovi (snežna veriga), ki ga pritrdimo okrog plašča kolesa (pnevmatike), da preprečimo spodrsavanje (na snegu). 2) pri goseničarjih gibljiv jeklen trak z vzporednimi ploščatimi členi (gosenica), ki razporedijo težo vozila na večjo površino in izboljšajo vozne lastnosti na terenu, predvsem na mehki ali sipki podlagi (blato, pesek).
Sorodna gesla: gosenica3. elektrotehnika:povezava členov vezja, pri kateri je izhod enega člena identičen z vhodom naslednjega. Verižne vezave imajo poseben pomen v visokonapetostni in telekomunikacijski tehniki.
Dostopnost